V dnevih, ko je v ospredju njegov s spor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes v Bruslju dobil politično podporo evropskih voditeljev. »Zelo sem hvaležen za podporo EU, sveta, komisije in voditeljev, resničnih voditeljev, ki nam stojijo ob strani od samega začetka vojne,« je že ob prihodu na prizorišče evropskega sveta dejal Zelenski. Z besedami »resnični voditelji« je morda hotel zbosti Trumpa, ki je ujezil Kijev z dogovorom o ruskem izvozu dizelskega goriva. Toda pozneje, na tiskovni konferenci, je Zelenski zelo pazil, da se je izognil kritiki ZDA. Še najzgovornejši je bil njegov molk, ko so ga vprašali, ali se morda počuti kot grešni kozel za težave Trumpa in republikancev pred kongresnimi volitvami. Dolgo je bil tiho in pomenljivo gledal, ko so se v dvorani začeli smejati, pa dejal: »To je moj odgovor«. Obenem je zanikal, da bi mu evropski sogovorniki svetovali spravljivejši ton s Trumpom. Zelenski je sicer dejal, da upa na komunikacijo z ZDA v prihodnjih dneh.
V Bruselj je prišel s prošnjo za nadaljnjih 70 milijard evrov pomoči za proračun za prihodnje leto, potem ko je EU lani sprejela ukrepe za pomoč v višini 90 milijard evrov. »To je realni znesek. In prosim vas, da to podporo najdete,« je rekel Zelenski. Evropski voditelji so sklenili komisiji naročiti, naj pregleda možnosti za takšno novo pomoč.
Zelenski se je v Bruslju tudi prvič sestal z novim madžarskim premierjem Petrom Magyarjem, potem ko je Ukrajina sprejela zakon o manjšinah, ki ga je zahtevala Budimpešta. Ta je potem umaknila blokado v pogajalskem procesu, tako da je Ukrajina ta teden odprla še dva pogajalska sklopa, skupno pa štiri od šestih. Zelenski upa, da bodo do konca leta odprli še zadnja dva.
Migracije podaljšale vrh
Vrh EU se je sicer precej zavlekel med razpravo o migracijah, saj so Danska, Italija in Poljska predlagale znatno ostrejši pristop do nezakonitih priseljencev. Na vrhu je bil tarča kritik španski premier Pedro Sanchez zaradi legalizacije stotisočev nezakonitih priseljencev. Danska zahteva pregled, ali je to skladno s pravili schengena. Sta pa zato na vrhu bojni sekiri zakopala Rim in Madrid, saj sta se dogovorila za ukinitev zamrznitve schengenskega režima, ki sta jo uvedla drug proti drugemu – najprej Italija po krizi z migranti v španski Ceuti, nato pa recipročno še Španija. Francija in Nemčija pa sta dosegli dogovor o zaščiti evropske avtomobilske industrije z rahljanjem pravil o emisijah ogljikovega dioksida in vključitvijo Velike Britanije v shemo javnih naročil.
Prvi dan srečanja voditelji niso dosegli napredka glede bodočega sedemletnega proračuna in predsednik evropskega sveta Antonio Costa bo zato na to temo sklical izredni vrh 26. novembra.