Po najnovejših projekcijah nemške javne televizije ARD se Alternativi za Nemčijo (AfD) na volitvah v deželi Saška - Anhalt obeta 44,5 odstotka glasov in s tem 39 poslanskih mandatov v deželnem parlamentu, za dosego večine v sicer 83-članskem parlamentu pa bi jih potrebovali 42.
Na drugi strani CDU, ki je leta 2021 z več kot 37 odstotki glasov prepričljivo zmagala, beleži občuten padec. S 17,5 odstotka glasov izgublja 19,6 odstotne točke podpore.
Volilni prag petih odstotkov poleg njiju presegajo še SPD z 9,2 odstotka, Zeleni z 8,9 odstotka, Levica z 8,6 odstotka ter Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,1 odstotka. Liberalni FDP z 2,5 odstotka glasov ne bo vstopil v deželni parlament.
Vstop BSW v parlament, ki ga potrjujejo tudi projekcije televizije ZDF, spreminja politična razmerja v Saški - Anhaltu. Že v prvi napovedi je ARD predvideval, da bo stranka Sahre Wagenknecht dobila poslanske sedeže. Takšen rezultat zmanjšuje verjetnost, da bi si AfD sama zagotovila absolutno večino.
Vodja AfD Alice Weidel meni, da bi jim BSW lahko pomagal prevzeti oblast. V izjavi za medijsko skupino Funke je potrdila, da je AfD že pred volitvami opravljal pogovore z drugimi strankami. »Scenarij, v katerem bi oblikovali vlado z BSW, je za nas v AfD seveda zelo zanimiv,« je dejala Weidlova. Ob tem je poudarila, da je manjšinska vlada »za AfD v Saški - Anhaltu relevantna možnost«.
Sestavljanje vlade bo težak podvig
Glavni kandidat AfD, 35-letni Ulrich Siegmund, ki ga mediji v portretih opisujejo kot prijazen obraz stranke, za katerim prikriva svoja radikalna stališča, v svojih izjavah pred volitvami ni skrival zahteve, da hoče vladati sam, brez koalicijskega partnerja, in da zato potrebuje dovolj glasov za absolutno večino. A če mu to spodleti, bo le stežka sestavil vlado, saj so se pred volitvami vse stranke izrekle proti sodelovanju z AfD.
Nekateri nemški mediji medtem poročajo, kako naj bi v njegovi stranki špekulirali z možnostjo, da bi k njim za kak dobro plačan položaj lahko prestopili nekateri poslanci krščanskih demokratov (CDU), čeprav so se ti odločno izrekli proti koaliciji s stranko, ki že nekaj časa hodi po samem robu ustavne ureditve.
Toda tudi sestava vlade brez AfD bo vse prej kot lahek podvig. Dosedanji ministrski predsednik Sven Schulze iz vrst CDU bi namreč za večino sedežev v parlamentu potreboval tudi Levico, ki je le rahlo poslabšala rezultat zadnjih volitev in končala pri 9,5 odstotka, toda sodelovanje mu preprečuje interna odločitev stranke, po kateri krščanski demokrati ne bodo sodelovali ne z AfD ne z Levico, v kateri nekateri v CDU še vedno vidijo predvsem naslednico stranke SED iz nekdanje Vzhodne Nemčije.
Kdo je volil AfD
Prve povolilne analize kažejo, da so AfD v večji meri volili moški kot ženske, svoj volilni glas jim je zaupala kar polovica volilcev, medtem ko se je zanje odločilo okoli 40 odstotkov volilk. Alternativa je močna v vseh starostnih skupinah od 18 do 60 let, pri starejših pa njena popularnost očitno upada. Popularna je med mladimi, v tej starostni skupini jo je volila kar tretjina volilcev. K temu je močno pripomogla uspešna kampanja na omrežju tiktok, kjer je njihov vodilni kandidat nagovarjal mlade predvsem z vprašanji gospodarske prihodnosti, varnosti in nasprotovanja zvezni politiki.
Celotna slika pri mladih razkriva močno polarizacijo: večina mladih moških ter mladih s podeželskih območij je glasovala za AfD, medtem ko so se mlajše ženske, študenti in prebivalci večjih mest (kot sta Magdeburg in Halle) porazdelili med stranke Die Linke, BSW in Zeleni. Tradicionalna stranka CDU pa je pri tej generaciji skoraj v celoti ostala brez podpore.
Očitno je, da je AfD izjemno močna pri starostnih skupinah, ki so v aktivnem poklicnem življenjskem obdobju, najmočnejša je pri 35 do 59 let starih volilcih. Med volilci z osnovno izobrazbo je dosegla kar 57 odstotkov glasov, pri tistih s srednjo 52 odstotkov, toda celo tisti z visoko izobrazbo se niso odvrnili od te skrajno desne stranke, kar tretjina jim je zaupala svoj glas. Najmočnejši so pri delavcih in samostojnih podjetnikih, nekaj manj pri uslužbencih in še manj pri upokojenih. Najraje so jih volili tisti v slabšem finančnem položaju, toda tudi med tistimi, ki jim gre materialno dobro, jim je svoj glas zaupalo kar 37 odstotkov volilcev.
Krščanske demokrate (CDU) Svena Schulzeja so volili predvsem starejši in družbeno stabilnejši sloji, pri čemer njihov najmočnejši volilni bazen predstavljajo volilci nad 60 in zlasti nad 70 let ter upokojenci, ki cenijo politično stabilnost in predvidljivost. V večji meri so jih podprli tudi uslužbenci, javni delavci, srednji razred ter ljudje z višjo stopnjo izobrazbe in stabilnimi prihodki. Na drugi strani je stranka skoraj povsem izgubila oporo med mladimi pod 30 let, kjer je dosegla le enomestni odstotek, prav tako so jo množično zapustili fizični delavci in brezposelni, ki so se večinoma preusmerili k Alternativi za Nemčijo.
Največji uspeh AfD doslej
AfD je s 44,5 odstotka dosegla svoj najboljši rezultat doslej na deželnih volitvah. Njeno krilo v Saški - Anhaltu deželni urad za zaščito ustave od leta 2023 obravnava kot potrjeno skrajno desno. Urad ocenjuje, da njena stališča posegajo v temeljna načela svobodne demokratične ureditve in človekovega dostojanstva. Stranka razvrstitvi nasprotuje.
Siegmund je kampanjo gradil na zahtevah po tako imenovani remigraciji oziroma množičnem vračanju priseljencev, ostrejših azilnih pravilih ter velikih spremembah v šolstvu, kulturi, javni upravi in javnih medijih. Njegov cilj je samostojna vlada AfD.
Če bi mu to uspelo, bi bila AfD prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi prevzela vodenje katere od 16 nemških zveznih dežel. Pred volitvami so vse druge večje stranke sodelovanje z njo zavrnile. V prvem odzivu na rezultat je Siegmund poudaril, da je rezultat jasen pokazatelj, da ljudje želijo »temeljit politični preobrat«, in ponovil, da se je pripravljen pogovarjati z vsemi strankami, a brez sklepanja »neumnih« kompromisov ali odstopanja od njihovih ključnih zahtev.
Volilni izid je opozorilo tudi kanclerju Merzu. AfD že dolgo najvišjo podporo uživa na vzhodu države, vendar se zaradi gospodarskih težav, nezadovoljstva z zvezno vlado in razprav o priseljevanju krepi tudi drugod. Septembra sledijo še volitve v Berlinu in zvezni deželi Mecklenburg - Predpomorjanska, zato bo rezultat iz Saške - Anhalta odmeval tudi daleč zunaj Magdeburga.