Odziv na ruske hibridne grožnje mora po besedah Kallasove vključevati dodatne ukrepe, vključno z 22. svežnjem sankcij proti Moskvi, boljše izvajanje sankcij in strožje ukrepanje proti floti v senci, ki jo Rusija izkorišča za izogibanje sankcijam.
Poleg tega je treba več storiti za izboljšanje na področju ugotavljanja odgovornosti za hibridne napade in izboljšati deljenje obveščevalnih podatkov, je še povedala.
Po mnenju visoke zunanjepolitične predstavnice EU potrebuje mehanizem za posvetovanje in hitro ukrepanje v odziv na tovrstne grožnje. Zato bo evropska komisija pripravila predlog varnostnega protokola za izredne razmere, je napovedala.
Za usklajeno, odločno in učinkovito ukrepanje EU ter krepitev odpornosti proti ruskim hibridnim aktivnostim se je v razpravi zavzel tudi slovenski zunanji minister Kajzer.
Kot so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), je znova potrdil trdno podporo Slovenije suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Poudaril je pomen enotnega evropskega odziva, ki mora temeljiti na nadaljnji politični, gospodarski, vojaški in humanitarni pomoči Ukrajini ter krepitvi pritiska na Rusijo, tudi s sankcijami.
Danes so sicer ministri sprejeli sankcije proti okoli 1600 posameznikom in pravnim osebam, ki podpirajo rusko agresijo na Ukrajino. Gre za največje enkratno povečanje seznama sankcioniranih doslej. "Treba je poskrbeti tudi za dosledno izvajanje sankcij in preprečevanje izogibanja sankcijam," je ob tem dejal minister.
Ob približevanju zime pa je izpostavil še nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaščite energetske infrastrukture. Podprl pa je tudi prizadevanja za obnovitev mirovnega procesa, katerega cilj mora biti pravičen in trajen mir v skladu z mednarodnim pravom.
Nadaljnja krepitev podpore Ukrajini in krepitev pritiska na Rusijo, ki krepi napade na zahodno sosedo in hibridne grožnje proti evropskim državam, je bila ena osrednjih tem današnjega zasedanja ministrov v Luksemburgu. Eden najbolj odmevnih primerov omenjenih groženj je avgustovski poskus napada z dronom na letališču v nemškem Leipzigu. Odgovornost zanj so oblasti v Berlinu pripisale Moskvi.