V ZDA so se ta vprašanja v zadnjih mesecih znova zaostrila. Republikanski senatorji, ki vodijo preiskave upravljanja pandemije covida-19, nekatere javnozdravstvene agencije (FDA, CDC, NIAID/NIH in druge) obtožujejo pomanjkanja transparentnosti – celo namernega prikrivanja in prepočasnega odzivanja na poročila o domnevnih neželenih, tudi smrtnih posledicah po cepljenju. Te agencije na drugi strani poudarjajo, da se podatki iz sistema VAERS, ameriške baze za prijavo neželenih učinkov po cepljenju, pogosto napačno interpretirajo. Gre za sistem prostovoljnega poročanja, v katerem lahko vsakdo prijavi zdravstveni dogodek po cepljenju, kar samo po sebi še ne pomeni vzročne povezave s cepivom. Po njihovem mnenju takšni podatki brez dodatne strokovne analize ne omogočajo sklepov o varnosti ali tveganjih, temveč služijo predvsem kot sistem zgodnjega opozarjanja, kar je dobro znano. Zato senatorji izpostavljajo, da je bilo do aprila 2026 prijavljenih več kot 1,6 milijona neželenih dogodkov po cepljenju proti covidu-19, med njimi približno 39.000 smrti ter več deset tisoč primerov resnih zapletov, kot sta miokarditis in perikarditis. Po njihovem mnenju takšne številke upravičujejo bistveno temeljitejše in neodvisne preiskave ter ponovno oceno ravnanja zdravstvenih institucij v času pandemije.
Kritiki ob tem z nekaj ironije ugotavljajo, da so bila cepiva javnosti predstavljena kot dovolj varna in učinkovita za uporabo pri milijardah ljudi, hkrati pa so si njihovi proizvajalci v številnih državah zagotovili posebne oblike pravne zaščite pred morebitnimi odškodninskimi zahtevki. Takšna ureditev pri delu javnosti odpira vprašanja o razmerju med odgovornostjo, tveganjem in dobičkom v času pandemije.