Med najbolj gorečimi verniki, ki so prepričani o obstoju paranormalnega, v čarovno, angelsko ali demonsko, je mladež, stara od 25 do 34 let. In ne, ne prednjačijo na podeželju, pač pa nasprotno: najštevilnejši so v urbanih okoljih. Med drugim 39 odstotkov vseh vprašanih veruje v posmrtno življenje, 36 odstotkov bi jih dalo roko v ogenj, da se po smrti duh umrlega smuka nekje naokoli, 27 odstotkov anketirancev pa je gotovih, da z mrtvimi lahko komuniciramo. Šestnajst odstotkov jih trdi, da so tovrstne izkušnje že imeli, čeravno je le eden izmed petih to priznal domačim ali prijateljem. A kar je še posebej zanimivo, je izpostavila dr. Sophie Parkes-Nield, raziskovalka in predavateljice z univerze Sheffield Hallam, večina verujočih je žensk, ki duhove in nadnaravne entitete doživljajo kot nekaj pozitivnega, medtem ko moški nevidne sile zaznavajo precej bolj zlovešče.
Kot je dr. Parkes-Nield povedala za časopis Guardian, gre razloge za nenavadne rezultate iskati na družbenih omrežjih, kjer folklora doživlja pravi preporod. »Na tiktoku najdete pagantok in witchtok. Mladi so folkloro povsem posvojili in jo vzeli za svojo.«
Tudi med podkasti in televizijsko bero je zaslediti obilo tovrstnih vsebin. Za primer, podkast BBC Nenavadno (Uncanny), ki so ga prvič predvajali leta 2021, je v štirih epizodah privabil več kot 40 milijonov poslušalcev, na voljo pa je že televizijska različica. A kot dokazuje odmevna razstava Duhovi: vizualizacija nadnaravnega (Ghosts: Visualising the Supernatural), ki je do marca 2026 na ogled v baselskem Kunstmuseumu, človeška obsedenost z duhovi in duhci traja že tisočletja.
