Obisk Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, ki se v začetku julija vsako leto naseli v središče Ljutomera, je posebna izkušnja, ki nemara spominja na nekakšno vzporedno vesolje – na njem lahko vidiš divje, ekscesne, nekonvencionalne in obešenjaške filme, ki bi jih le težko zasledil kje drugje, po dolgem času srečaš znance, za katere si ne bi niti po pomoti predstavljal, da bi naletel nanje prav tu, lahko se znajdeš za isto mizo z igralko, ki je zaznamovala zgodovino grozljivk, ali pa se zapleteš v dolg pogovor z režiserjem, čigar filmov ni videl skoraj nihče. A vse te nenavadnosti se nekako zdijo povsem naravne, ne glede na število obiskanih vinskih degustacij – kar je gotovo eden od razlogov, da se na ta festival vedno znova vračajo zvesti obiskovalci z vsega sveta.
Sicer pa – kako človeku ne bi bil všeč festival, katerega glavna nagrada se imenuje hudi maček? Ki je na ljubiteljski pogon v mesto, za katerega prej verjetno še nikoli niso slišali, pripeljal dolgo vrsto filmskih legend ter vsaj nekaterim od njih namenil še ploščo na Prleškem pločniku slavnih, ki so ga odprli pred nekaj leti, pa čeprav daleč naokoli ni niti poštene kinodvorane? Ki ponuja skrbno izbran filmski program, vendar stavi tudi – ali predvsem – na druženje? »Zavedamo se, da je festival v prvi vrsti praznovanje,« pojasnjuje Marko Mehtsun, eden dolgoletnih soustvarjalcev festivala. »Filme si lahko danes ogledamo tudi doma, morebiti celo v boljših razmerah kakor vladajo pri projekcijah na prostem. Vendar doma po koncu filma ne moreš sedeti z njegovim avtorjem ter ob pogovoru spiti kozarca vina, niti srečati podobno mislečih ljudi, ki jih doslej nisi poznal.«
