Katja Gleščič pravi, da so Koprčani najbolj alergični na to, če politika steguje tace po Luki Koper in na napačno naglaševanje. Zato njen nasvet iz prve roke: Marézige in ne Marezíge, Márkovec in ne Markôvec, malvazíja in ne malvázija, kôzice in ne kozíce ali še huje gambêri. Fotografija: Bojan Velikonja
Kako se živi v Kopru? "Pokrovko nam dvigne, kadar začne politika iztegovati tace po pristanišču"
»Življenje ne more biti tako slabo, pomislim od časa do časa. Naj se zgodi kar koli, vedno se lahko odpravim na dolg sprehod ob Bosporju,« razmišlja turški nobelovec Orhan Pamuk v svoji knjigi Istanbul. V Kopru razmišljamo podobno: kar koli se zgodi, vedno se lahko sprehodim po semedelski promenadi do Žusterne in naprej ob obalni cesti proti Izoli.
Pričujoči zapis je tretji v seriji avtorskih pogledov na slovenska mesta z delovnim naslovom »Kako se živi v -«
Koper ima 75 povsem jasnih in sončnih dni na leto, medtem ko jih ima Ljubljana 37, kaže dolgoletno povprečje agencije za okolje. Za kakovost življenja to ni zanemarljivo. Včasih pri sodržavljanih iznad Črnega Kala zaznamo prikrit očitek, češ, nimate se pravice o čemer koli pritoževati, imate morje in sonce, kaj bi še radi.
Nenavadna mešanica priseljencev
Ko z dr.Matejo Sedmak, predsednico Slovenskega sociološkega društva in predstojnico Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper sediva na soncu v kavarni Loggia s pogledom na Titov trg, se za začetek zlahka strinjava, da so naravne danosti res privilegij: ugodno podnebje, morje, bližina Italije in Hrvaške za hitri pobeg, vsa potrebna infrastruktura …
