Da ta premik ni več omejen na obrobje interneta, pokaže tudi nedavni množičen odziv na Netflixov dokumentarec Louisa Therouxa Inside the Manosphere (Znotraj moškosfere). Louis Theroux v njem ne išče eksotičnih ekstremov, temveč pokaže, kako ideje o moškosti, odnosih in moči nastajajo, krožijo in pridobivajo občinstvo, predvsem med mladimi. Kar razkrije, ni zaprt ali težko dostopen svet, temveč prostor, ki je postal del vsakdanje digitalne izkušnje. Prostor, kjer se ideologija ne predstavlja kot ideologija, ampak kot nasvet. Kot življenjski slog. Kot odgovor na občutke negotovosti in neuspeha. Ta prostor danes poznamo pod skupnim imenom moškosfera.
Kaj sploh je moškosfera?
Beseda »moškosfera« zveni, kot da označuje enoten prostor, skupnost z jasnimi robovi, morda celo z določeno ideologijo, ki jo je mogoče zlahka prepoznati. A v resnici gre za precej bolj razpršen pojav. Moškosfera ni gibanje v klasičnem smislu, temveč skupek različnih spletnih skupnosti, forumov, vplivnežev in vsebin, ki jih povezuje skupno izhodišče: prepričanje, da se je razmerje med spoloma v sodobni družbi porušilo – in to v škodo moških.
Izraz se je začel uveljavljati v začetku novega tisočletja, sprva na spletnih forumih in blogih, kjer so se zbirale skupnosti, ki so razpravljale o odnosih, ločitvah, očetovstvu in položaju moških v družbi. Del teh razprav je izhajal iz konkretnih izkušenj – občutka izgube, nevidnosti ali pravne neenakosti –, a se je sčasoma začel preoblikovati v bolj ideološko obliko. Namesto osvetljevanja posameznih problemov se je v ospredje prerinila splošna razlaga sveta, v kateri so moški predstavljeni kot nova zapostavljena skupina.
Leja Markelj, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov, moškosfero označuje kot širši del neokonservativnih gibanj, ki družbene spremembe na področju spolnih razmerij interpretirajo kot »krizo moškosti«. »Ta naj bi bila posledica feminizma in emancipacije žensk, ki naj bi po tej logiki šla predaleč in začela delovati na račun moških, ki so predstavljeni kot nova diskriminirana skupina,« pojasnjuje Leja Markelj.