Od samih začetkov akademske kariere prof. dr. Dolška v veliki meri zaposluje potresna problematika in njeni vplivi na objekte, ki se ji v podalpski državi, kot poudarja, namenja premalo pozornosti. Zavedajoč se, da narave ni mogoče premagati, potrese preučuje temeljito in jih pozna do obisti, analizira gradnje nekoč in danes ter predlaga neizogibne korake, da bi omilili morebitne katastrofalne posledice, ko bo prej ali slej v Sloveniji spet prišlo do močnejšega, rušilnega potresa. Študije in raziskave, pri katerih je sodeloval, so bile podlaga za leta 2023 v parlamentu soglasno potrjeno resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres.
Slovenija leži na enem potresno bolj nevarnih območij v Evropi. Kolikšna škoda bi nastala v primeru potresa večjih magnitud?O tem smo na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo izvedli že nekaj študij. Prva je bila narejena leta 2020, ko smo izvajali seizmični stresni test stavbnega fonda v Sloveniji. Takrat smo na enem primeru simulirali, kolikšna bi bila škoda, če bi se pojavil potres z magnitudo 6,1, kot je bila po nekaterih virih ocenjena ob velikonočnem potresu leta 1895 v Ljubljani. Po takratnih ocenah bi mediana neposredne škode na stavbah znašala okoli sedem milijard evrov.
Letos smo skupaj s kolegoma s fakultete Anžetom Babičem in Nejo Fazarinc naredili študijo za potrebe Agencije za zavarovalni nadzor, v kateri smo simulirali dva potresa: z magnitudo 5,6 in 6,4. Ta potresa imata isti magnitudi, kot sta ju imela potresa v Zgornjem Posočju leta 1998 in v Petrinji na Hrvaškem leta 2020. Mediana neposredne škode za stavbni fond v Sloveniji, ki bi bil prizadet s potresom z magnitudo 5,6, znaša okoli pet in pol milijarde evrov, medtem ko je za močnejši potres z magnitudo 6,4 škoda ocenjena na skoraj 19 milijard evrov.
Tolikšno povečanje škode v primerjavi z oceno iz leta 2020 ob močnejšem potresu je posledica upoštevane močnejše magnitude, velik vpliv imata tudi inflacija in povečanje stroškov gradnje v obdobju 2020–2026, poleg tega je bila metodologija, ki smo jo uporabili zdaj, nekoliko drugačna; uporabili smo model gibanja tal, ki je bil vključen tudi v nacionalni analizi potresne nevarnosti in ki povzroči večje pospeške tal kot v modelu, ki smo ga uporabili leta 2020.
Ali znesek 19 milijard evrov vključuje škodo zaustavitve gospodarstva, vzpostavitev začasnih bivališč …?Ne, vključuje le neposredno škodo na stavbah. Ocenili smo, koliko sredstev bi bilo potrebnih za nadomestitev stavb po kvadratnem metru, kakšne so kategorije stavb brez opreme. Za nadomestitev objektov različnih kategorij rabe znaša gradbena vrednost od 1450 do 2500 evrov na kvadratni meter. Na osnovi poškodovanosti, ki smo jo ocenili iz te analize za posamezne stavbe, smo nato ovrednotili škodo. Posredna škoda ni zanemarljiva. Groba ocena je, da je velikostni red posredne škode enak velikostnemu redu povzročene neposredne škode.
