Dogovarjanje o višini zakonsko določene minimalne plače je tradicionalen ritual, v katerem so ob prelomu leta vpleteni minister za delo, sindikati in interesna združenja delodajalcev. »Ne spomnim se januarja ali decembra, da se o tem ne bi pogovarjali z bolj ali manj podobnimi argumenti delodajalcev,« je ugotavljala sindikalistka Lidija Jerkič.
Bežen pregled arhivskih novic ji pritrjuje: razprave so si podobne kot jajce jajcu.
Ministrica za delo predlaga zvišanje minimalne plače za 4,7 odstotka. Delodajalske organizacije predloga ne podpirajo, pravijo, da bi bilo zvišanje previsoko, ter opozarjajo na morebitne težave podjetij. Sindikati se zavzemajo za 5- do 6,2-odstotni dvig. Ekonomsko-socialni svet (ESS) ne doseže soglasja, obvelja predlog ministrice o 4,7-odstotnem dvigu. To je bilo leta 2017, v času vlade Mira Cerarja, ministrica je bila Anja Kopač Mrak.
Več sindikatov ministru za delo pošlje zahtevo za dostojno minimalno plačo. Če se bo plača uskladila zgolj z inflacijo, bo padla pod minimalne življenjske stroške, svarijo sindikati. Na ESS sta sindikalna in delodajalska stran na nasprotnih bregovih. Minimalna plača se zatem uskladi zgolj z lansko inflacijo, ki je bila 1,9-odstotna. To je bilo januarja lani, minister je Luka Mesec.
Letošnji 16-odstotni dvig minimalne plače na 1000 evrov neto, ob katerem so interesna združenja delodajalcev napovedovala skorajšnji kolaps konkurenčnega položaja slovenskega gospodarstva, po višini dviga ni rekorden. Slovenija je minimalno plačo uvedla leta 1995, od takrat je prišlo do najmanj dveh občutnejših zvišanj. Leta 2010 je denimo poskočila za 28 odstotkov, s 593 na 734 evrov bruto, podjetja so lahko izpeljala postopen prehod na novo višino do konca leta 2011.