Hipiji, provosi, različna gibanja in rokovska glasba so z množičnimi protesti proti vojni v Vietnamu kot vrhuncem in najbolj množičnim mirovnim gibanjem pomenili prelomnico svetovnega mirovništva. Ljudje so se dvignili. Zahtevali so konec vojne, mir, sožitje in enakopravnost.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je mirovništvo nekoliko zamrlo. Leta 1980, ko so Pankrti izdali album Dolgcajt, na katerem je tudi skladba Lepi in prazni, ki se začne z besedami »Ni več upanja. Povozil ga je tank.«, pa je ponovno začelo vreti. Tako na svetovnem kot na domačem prizorišču. Mirovništvo je bilo v osemdesetih letih v ospredju. Zavzemanje za mir je postalo drža, ugovor vesti naj bi postal pravica, vojska pa odveč. Nova družbena gibanja, mirovniki, ekologi, feministi, gejevsko in lezbično gibanje ter druge subkulture so postali slišani člen civilne družbe in odigrali pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije.
Razpad Jugoslavije se je začel z vojno, desetdnevno v Sloveniji in morijo na Balkanu. Takrat so svet obšli fotografije in posnetki trpljenja, groze in smrti. Potem smo se navadili. Sirija, Irak, Iran, Libanon, Ukrajina, Gaza … Vojne so postale del našega vsakdana, tistih, ki bi govorili o miru in mirovništvu, pa je vse manj.
