Najboljše restavracije v Ljubljani

Na vrhu je po našem mnenju še vedno restavracija na Šmartinski cesti. Nepopustljiva profesionalnost ekipe v Cubu je že skoraj pregovorna. Pa naj gre za enostavne, a bogate in tudi duhovite krožnike ali za simpatično in dišečo notranjo ureditev, ki ji pri nas ni enake in ki gosta v trenutku odreže od hrupne prometne povezave med centrom mesta in BTC Cityjem. V zadnjem času so uredili celo manjši vrt. Restavracija ​Cubo z enim najbolj zanesljivih parkirišč v Ljubljani ponuja še vedno bolj ali manj mediteranske specialitete, kjer je ob solidnih kosih mesa in ribah mogoče dobiti najboljše testenine in rižote pri nas. In čeprav ne gre za avtorsko kuhinjo, so na prvem mestu vrhunske sestavine in do popolnosti urejeni okusi, ki jih podpira vrhunska ekipa, ki se ne menja ravno vsak dan, tako kot marsikje po Ljubljani. Cubo je restavracija, ki bi svojemu namenu enako dobro služila v Milanu ali na Dunaju, v Mariboru ali Celju. A izkušnja v Cubu ni nujno poceni. Hladne predjedi so okoli 20, tople okoli 25, glavne okoli 40 evrov. Vinska karta je ena najpopolnejših v Sloveniji, tudi v kategoriji francoskih in italijanskih vin, ki gredo v tisočake.

Restavracija (ali morda bistro) Jaz se je dolgo ukvarjala s porodnimi težavami, v zadnjem času pa je kuharica tudi v Knafljevem prehodu naredila red in projekt očitno zapeljala v začrtani smeri. Potrošniki njenih kosil (od 28 evrov naprej) lahko zdaj vsak dan pokušajo simpatične kratke intervencije oziroma duhovite interpretacije klasičnih receptov (vitello tonato, angleški rostbif, kobariški štruklji …). Večerje so dražje in konkretnejše, cene pa razmeroma visoke (tri jedi okoli 70 evrov). Vinska karta je izvrstna, veliko vin, tudi prestižnih, je na kozarec.

Popularni lokal na Trubarjevi je bil v zadnjem času deležen določenih sprememb. Zaradi gradnje pri sosedu so morali skoraj v celoti zapreti vrt, še prej so izgubili kuharja, ki je odšel novim izzivom naproti. A ponudba v rahlo prenovljenem lokalu je ostala praktično enaka. V glavni vlogi so mesnine, predvsem govedina (po novem tudi kot karpačo), žrebiček in svinjina, ter vsa mogoča zelenjava, največkrat zabeljena s sirom, na žaru. Jasno, dobiti je tudi nekaj enostavnih hladnih jedi in sladic, soliden izbor predvsem primorskih vin, pa tudi kak šampanjec se najde.

Mladi upi ljubljanskega gostinstva so postali ena najbolj zanimivih restavracij v Sloveniji. Pripravljajo moderno, še najbolj mediteransko, a vsakomur razumljivo kuhinjo prijaznih okusov (tatarski, bruskete, frito misto, račke, bifteki …). Za kakšnih šest, sedem jedi vam bodo zaračunali 65 evrov. Kljub kadrovskim spremembam (šef kuhinje je zdaj bivši smučarskoskakalni as) se osnovni koncept ni spreminjal. Edina sprememba je vinska karta, ki se po novem uvršča med najboljše v Sloveniji, tudi zato, ker imajo najboljša francoska in italijanska vina pa tudi karto vin na kozarec.

Ljubljanska restavracija, ki je nekoč imela Michelinovo zvezdico, nas je nazadnje, pred mesecem ali dvema, zadovoljila, ne pa navdušila. Mojstri iz Strelca še vedno gojijo pravoverno avtorsko kuhinjo mnogih izumov in v večini primerov so pri tem uspešni. Če vam uspe dobiti mizo na terasi, boste imeli najlepši razgled v Ljubljani. Devethodni meni je sestavljen iz kakih 15 kreacij in stane 120 evrov. Vinska karta je široka in zanimiva, tudi na kozarec imajo veliko možnosti, sicer pa je spremljava ob devethodnem meniju 60 evrov na osebo.

V Ljubljani poznamo mnoge lokale, ki so poskusili posnemati dela rajnkega Maxima ali Cuba. To počne recimo Klas, a z opravičilom: gre za ekipo, ki je ustvarjala v nepozabnem Maximu. Kuhinja v Klasu ima za osnovo znane jedi francoske in italijanske kuhinje. Od karpača do tatarca, od testenin z ndujo do bifteka, od crème brûléeja do tiramisuja. Jedi pripravljajo iz najboljših sestavin in le z minimalnim avtorskim pridihom, cene pa so za kakšnih 20 odstotkov nižje kot pri konkurenci. Vinska karta je zadovoljiva, a bi jo morali počasi napolniti s kakšno posebnostjo.

Sushimama, ena najdražjih restavracij pri nas, je že davno zabetonirala svojo vlogo na trgu azijske kuhe. Ostaja najboljša japonska restavracija pri nas, čeprav ji kar nekaj lokalov diha za vrat, predvsem Barra in vse boljši Maru. Tradicionalno točijo šampanjec na kozarec, imajo splošno zanimivo vinsko karto, pa tudi za ljubitelje sakeja in brezalkoholnih pijač je poskrbljeno. Ponudba je klasična, od govedine kobe do sašimija tune, maslene ribe … Za izbor sušijev in miso juho boste odšteli okoli 40 evrov. Če se boste mastili z govedino, to obed pripelje na kakšnih 90 evrov.

Restavracija v samem srcu Stare Ljubljane se je jedcev lotila z veliko jedilnico, poleti z orjaškim vrtom ob Ljubljanici, pozimi pa z vročim kaminom. Ob Jazu in Ani Roš so nosilci ideje o malo boljših, a dostopnih kosilih (25 evrov). Večerje niso tako poceni, a so jedi – predvsem se igrajo z idejami italijanske kuhinje – dobro pripravljene, pa naj gre za testenine v okolici 20 evrov ali mesnine okoli 30 evrov. Vinska karta je skoraj popolna. Imajo praktično vse, kar je zanimivo za sodobne pivce, pa naj gre za vina na kozarec ali cele steklenice.

Lokal na Čufarjevi ostaja najbolj tipičen bistro v Ljubljani. Še vedno so naklonjeni avtorski in eksperimentalni kuhinji, saj so nasledniki Volčičeve Monstere. Male izume imajo razporejene po različno dolgih menijih, kosilo stane 32 evrov, najdaljša večerja z devetimi jedmi vas bo stala 89 evrov. Najdražja jed je trenutno hrbet krškopoljca s prilogo za 28 evrov. V zadnjem času so se odločili za enostavno vinsko karto, ki so jo zelo popestrili, imajo dva ducata penin in šampanjcev, dolg seznam slovenskih in tujih vin. Še vedno je, vsaj malo, poudarek na naravnih vinih.

As v Knafljevem prehodu nadaljuje z mlajšo ekipo. Še vedno so v glavni vlogi prestižne, tudi zelo drage sestavine (račun je kaj hitro 100 evrov na osebo), konkretne ribje jedi in tuje mesnine. Po novem mešajo tatarski biftek pri mizi, imajo soliden karpačo, klasično govejo juho in dobro pripravljene testenine. Restavracija z najlepšo teraso v središču mesta se je v zadnjem času razširila, poboljšala in malce podražila vinsko karto. Ob predvsem primorskih vinarjih imajo vse mogoče šampanjce in najdražje bordojce. Sosednji Pop's Aperitivo je seveda bolj dostopen.