Kongres tokrat v ospredje postavlja izzive današnjega časa velikih geopolitičnih, tehnoloških in demografskih premikov ter spoznanje, da goli tehnološki napredek ne zadošča več. Prihodnost bo pripadala voditeljem, ki bodo znali (umetno in človeško) inteligenco preplesti z odgovornostjo, pogumom in vizijo, pravi Marko Lukić, direktor podjetja Lumar in predsednik Združenja Manager.
Vajeti osrednje slovenske menedžerske organizacije je Lukić letos spomladi prevzel z ambicijami profesionalizacije menedžmenta, preskoka malih in srednje velikih podjetij, krepitvijo konkurenčnosti Slovenije ter vzpostavitvijo odgovornega in trajnostnega voditeljstva. Konstruktivno kritiko Lukić pri tem usmerja na obe strani: menedžerji morajo biti prvi, ki zahtevajo etično in odgovorno vodenje, ter iz svojih vrst izločiti slabe prakse, hkrati pa je po njegovih besedah problematično družbeno vzdušje, v katerem so ljudje, ki vodijo podjetja, ustvarjajo delovna mesta in s tem prevzamejo tudi tveganja, že zaradi uspeha samega dojeti kot moralno sumljivi.
V svojem programu dela kot predsednik Združenja Manager v tem mandatu izpostavljate ukrepe za preskok srednje velikih podjetij, ki skupaj z malimi podjetji predstavljajo večinski del slovenskega gospodarstva. Združenje Manager javnost sicer običajno povezuje z velikimi podjetji?Da, v preteklosti je dejansko morda bilo tako. Tudi menedžerji leta so bili recimo vedno direktorji ali direktorice velikih družb. Ampak mislim, da je združenje pri tem dejansko v procesu transformacije v smeri, da vse bolj daje platformo povezovanja tudi za mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo 50 odstotkov vseh članov združenja. Eden od razlogov, da sem se odločil za kandidaturo, je tudi, da največji potencial v slovenskem gospodarstvu vidim prav pri rasti malih in srednje velikih podjetij. Velika podjetja so večinoma dobro urejena, pogosto gre za multinacionalke, ki svoje področje odlično obvladujejo. Njihovi menedžerji so izjemno dragoceni člani združenja, saj s svojimi izkušnjami in primeri dobrih praks navdihujejo menedžerje malih in srednje velikih podjetij. Mala in srednje velika podjetja so v zadnjih 20, 25 letih sicer naredila velik napredek, vendar so naposled prišla do točke, ko se zdi, da ne vedo, kako naprej. Množično upokojevanje ustanoviteljev podjetij, ki so svoje dejavnosti zagnali v 90. letih, predstavlja pri tem velik sistemski in ekonomski izziv. Številni podjetniki nimajo družinskih naslednikov ali vzpostavljenega ustreznega menedžmenta, soočajo se z vprašanji, ali podjetje prodati nekomu – običajno tujcu. V našem podjetju smo pred leti imeli podoben izziv: podjetje smo takrat prodali ameriškemu skladu, a smo ga kasneje odkupili nazaj. S tem smo se iz prve roke naučili, da lahko stvari kdaj na prvi pogled delujejo super, a treba se je zavedati, da tuji lastniki po navadi prinašajo velike spremembe v kulturi in načinu vodenja, kar v našem primeru ni bilo kompatibilno z našim DNK.