Za relativno čista prvenstva veljajo zgolj tri. Prvo po drugi svetovni vojni leta 1950, ki so ga organizirali v Braziliji, kjer so domačine v finalu premagali Urugvajci, prvenstvo leta 1958 na Švedskem, na katerem se je s sedemnajstimi leti predstavil Edson Arantes do Nascimento Pele, zmagala pa je Brazilija, in prvenstvo leta 1970, ki ga je prav tako osvojila Brazilija, na katerem so bili prvič uvedeni rumeni in rdeči kartoni, vendar ni bil podeljen nobeden. Pomenljivo se zdi, da so bili na vseh »čistih« prvenstvih tako ali drugače odločilni Brazilci.
Oškodovana Jugoslavija
Vsa druga tekmovanja so za seboj pustila kontroverze in mnoge niso pozabljene do dandanes. Tudi v naših krajih. Slovenska reprezentanca je sodelovala na dveh prvenstvih in ni doživela bistvenih sodniških kontroverz, medtem ko jih jugoslovanska je. Za eno največjih krivic, ki so se zgodile Jugoslaviji, velja enajstmetrovka proti Špancem na prvenstvu leta 1982, ko je Velimir Zajec španskega napadalca v 14. minuti zrušil vsaj meter pred kazenskim prostorom, danski sodnik Sorensen pa je piskal najstrožjo kazen. Pred tem je Ivan Gudelj v 10. minuti Jugoslavijo popeljal v vodstvo. Da bi bila mera polna, so Španci, ki so bili v tistih časih najhujši jugoslovanski tekmeci, prvo izvajanje zgrešili, vendar jim je Danec omogočil ponovno izvedbo, po kateri so izenačili. In na koncu zmagali.