Preprečena kandidatura Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel je še enkrat razkrila, da politični revanšizem v Sloveniji ne pozna meja. Ozkoglednost, kdo bo koga kako močno, je nacionalni šport, ki morda ugaja egom, a škodi nacionalnim interesom. Čeprav je vedno znova skorajda kot ljudska pesem opevano geslo, da si država na najvišjih mestih v mednarodnih institucijah, še posebno v Evropski uniji, želi svoje ljudi, te želje ostajajo zgolj pravljica, ki pogosto ne prinaša srečnega konca.
Nekoč je v Sloveniji, morda tudi zaradi zanosa ob vstopu države v Evropsko unijo, veljalo, da je služba v evropskih institucijah nekaj posebnega. Posamezniki so se po lastnih večmesečnih pripravah, guljenju evropskega ustroja, spoznavanju aktualnih političnih zadev in piljenju tujega jezika prijavljali na natečajne izpite za vstop v sistem stalnih zaposlitev pri evropski komisiji, poimenovan concours (konkur). Iskali so službe v evropskih institucijah z drugačnimi izzivi od nacionalnih, drugačnim delovnim okoljem in ne nazadnje tudi boljšimi plačami kot doma. Dobri dve desetletji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo država sploh ne ve, kje vse v komisiji sedijo njeni državljani – največji adut, ki lahko v neformalnih stikih svoje sogovornike na ministrstvih opozorijo na stvari, ki bi utegnile biti v državnem interesu. Seveda je takšno početje glede na pravila evropske komisije neprimerno, saj morajo njeni uradniki delovati v interesu celotne evropske skupnosti, ne pa v partikularnem nacionalnem interesu. Toda – roko na srce – to počnejo vsi. Države, ki ne znajo izkoristiti svojih rojakov v institucijah, težje uresničujejo tudi lastne interese. Kadrovski bazen pa je trenutno že precejšen: v evropski komisiji je na različnih ravneh zaposlenih 358 Slovencev, v evropskem parlamentu pa 132 zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev – specializiranega osebja na podlagi pogodb za določen ali nedoločen čas.
A da bi sploh lahko izkoristili te ljudi, morajo ti najprej dobiti službe. Postopki pridobivanja službe v evropskih institucijah se pogosto razlikujejo. Za nižje uradniške položaje v evropski komisiji ali evropskem parlamentu obstajajo različna pravila in razpisi, ki so lahko odprti, polodprti ali zaprti zgolj za zaposlene v institucijah. Kot poudarjajo pri evropski komisiji, postopke izbora in zaposlitev urejajo kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije. »Zaposlitve uradnikov so predvsem meritorne, saj je treba za zaposlitev izpolnjevati pogoje in prestati zunanji ali notranji natečaj. Zaradi zagotavljanja čim večje uravnoteženosti med svojimi zaposlenimi pa ima komisija med pravili, ki urejajo zaposlovanje in kadrovsko politiko, sprejete tako imenovane okvirne deleže. Ti so kazalnik vsaj minimalne zastopanosti vsake države članice med zaposlenimi v evropski komisiji. Okvirni delež za Slovenijo je s 1. januarjem 2026 1,09 odstotka zaposlenih,« so pojasnili pri evropski komisiji.