To je eden največjih nesmislov sodobne dolgožive družbe. Z razvojem medicine, javnega zdravja, prehrane in izobrazbe smo življenju dodali leta, nismo pa dovolj premislili, kakšno vsebino naj ta leta dobijo. Dolgoživost zato še ni uspeh. Uspeh postane šele, ko dodatna leta pomenijo tudi dobro življenje posameznika in novo družbeno bogastvo.
Po podatkih statističnega urada je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji leta 2025 znašalo 79,7 leta za moške in 85,1 leta za ženske. V primerjavi z začetkom devetdesetih let so moški pridobili približno deset, ženske pa okoli osem let življenja. Človek, ki danes dopolni 65 let, lahko praviloma pričakuje še približno dve desetletji življenja – po podatkih za leto 2024 moški povprečno še 18,3 leta, ženska pa 21,9 leta. Velik del tega obdobja lahko preživi razmeroma zdrav, samostojen in dejaven.
Med koncem redne zaposlitve in obdobjem izrazitejše starostne krhkosti se je zato oblikovalo novo življenjsko obdobje. Lahko ga imenujemo podaljšano dejavno obdobje. Njegovo trajanje ni pri vseh enako, saj je odvisno od zdravja, prejšnjih obremenitev, osebnih želja in možnosti sodelovanja. Družbeno še nima jasnega imena, še manj pa ustrezno mesto v zakonodaji, organizaciji dela in javnem razumevanju starosti.