Cilj tabora je, navajajo organizatorji, da se udeleženci »povežejo drug z drugim in z Bogom«, v ta namen se bodo naučili tudi osnov rokovanja s pištolo in puško – konkretno, šlo bo za tečaj »pištola 1 in 2« ter »puška 1«. Na pripombe o neprimernosti programa je odgovoril voditelj urjenja Luka Debeljak, nekdanji pripadnik Slovenske vojske, in poudaril, da bodo v taboru uporabljali zgolj in samo airsoft replike orožja ter da glavni namen urjenja ni nasilje, ampak bivanje mladih v naravi in pridobivanje novih izkušenj.
No, če namen tabora ni nasilje, zakaj potem – se bo kdo vprašal – pištole in puške, orodje, ki so si ga izmislili in oblikovali zgolj in samo za ubijanje ljudi, torej za nasilje in za prav nič drugega? Ni mi znano, da bi strelno orožje lahko služilo za kakršno koli drugo »novo izkušnjo«, razen za to, da človek ubije ali da je ubit. Če pa je kljub vsemu eden od ciljev tabora, kako že, tudi »bivanje mladih v naravi«, zakaj ne Katoliški vikend skavtskih, planinskih ali gozdnih veščin? Če pa je namen tabora, kot pravi komandant Luka, »pridobivanje novih izkušenj«, zakaj ne na primer Katoliški vikend ljubezenskih veščin, poletni tabor, na katerem bi pridobili koristne nove izkušnje in se naučili osnov rokovanja z na primer nenevarnimi airsoft replikami žensk?
