Kljub odpovedi je tistega dne duh Hannah Arendt in banalnosti zla bedel nad dogajanjem in se kakor senca opomina sprehajal po novomeških ulicah, tudi v času shoda, ki je razgalil ozadje, kako politični predstavniki izkoriščajo tragični dogodek in kako so neuradno že začeli predvolilni boj in kampanjo. Brezsramno izkoriščanje dogodka, ki je pri ljudeh aktiviral upravičeno jezo in zaskrbljenost, nakazuje na to, kakšno vlogo imata pri tovrstnem izkoriščanju politična nepismenost in nepremišljenost. Hannah Arendt nam prav z banalnostjo zla prikaže, kako hitro lahko človek, ki se odpove kritičnemu mišljenju, podleže (izrednim) razmeram svojega časa in kako nevarno je, če se v tem zgodovinskem trenutku odpovemo mišljenju in samorefleksiji. Zlo, v nasprotju z dobrim, izvira prav iz nezmožnosti mišljenja – zlo se upira mišljenju! V luči aktualnih lokalnih in globalnih problematik postaja mišljenje »najnevarnejša« oblika delovanja, za katero pravijo, da je celo »nevarnejša od atomske bombe«.
osnovne potrebščine
Se Hrvatom še splača nakupovati pri nas? Primerjava cen marsikoga presenetila
