Pred srečanjem je bilo precej namigov, da si Trump na zelo čuden način predstavlja, kako stvari potekajo v mednarodni politiki. Po srečanju pa je postalo jasno, da Trump s svojimi neresnostmi misli smrtno resno.
Trump, Musk in še kopica preostalega esteblišmenta je po nekem »srečnem« naključju prišla na oblast. Žal zdaj, ko jo imajo, ne vedo, kaj naj z njo počnejo. In ko nekdo ne ve, kako stvari delujejo, naredi skoraj vse popolnoma narobe. Tako je vsaj vse to videti.
Obstaja pa druga, bolj temna razlaga. V prvem mandatu je Trump potem, ko je na ponovnih volitvah izgubil, sprožil poskus državnega udara, ko so njegovi privrženci zavzeli Kapitol. Poskus je bil neuspešen, je pa pokazal, podobno kot Prigožinov poskus državnega udara v Rusiji, da kaj takega ni nemogoče. Razlika med Rusijo in Ameriko je, da je Prigožin tri mesece kasneje strmoglavil z letalom, ki ga je zadela protiletalska raketa, Trumpa pa so štiri leta kasneje Američani ponovno izvolili za predsednika.
Ves čas se je pisalo, kako je Putin manipuliral z ameriškimi volitvami in kako je vplival na javno mnenje. Elon Musk je kupil Twitter, ki ga je močno preplačal, in takoj ukinil njegove »mehanizme za zagotavljanje spodobnosti«. Svoje ukrepe je utemeljeval z zniževanjem stroškov in skrbjo za neomejeno svobodo govora. Twitter, ki ga je preimenoval v X, je postal platforma za nekontrolirano širjenje neresnic. Če se je prej vedelo, česa na twitterju ne sme biti, in so take vsebine večinoma odstranili, tega po novem ni bilo več.
Macron in Starmer sta na srečanju Trumpu lepo pihala na dušo in podpirala njegovo samovšečnost. Kazalo je, da bo Zelenskemu to omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. Zasukalo se je v popolnoma drugačno smer. J. D. Vance je odkrito napadel Zelenskega, da ni pokazal dovolj hvaležnosti, kasneje pa ga je še Trump okrcal, da si ne želi miru. Po jezni izmenjavi so Zelenskega »vrgli« iz Bele hiše in odpovedali novinarsko konferenco.
Ne moremo si predstavljati, kako težko je moralo biti Zelenskemu, da je prišel na pogajanja, in kako se je tam počutil. Trump in J. D. Vance sta se vedla vzvišeno in pokroviteljsko. Trump je že pred tem zahteval od Ukrajine zelo nespodobne pogoje pri ekskluzivnem črpanju njenih rudnih bogastev v zameno za nadaljevanje pomoči. Videti je bilo, da sta Zelenskega načrtno zvlekla v svinjsko ruvanje. Kaže, da Trumpu in Vanceu ni prav dosti mar za Ukrajino, ampak jima gre zgolj za samopromocijo. Trumpova izjava na koncu, da bo to dobro videti na televiziji, veliko pove.
Zelenski je poskušal z argumenti. Ni bil sposoben igrati podrejene vloge. Trump je narcisoiden in mora imeti občutek, da je glavni. Vance je spretno izkoristil priložnost in izzval Zelenskega, ki je padel v nastavljeno past. Ker gre za igro na najvišjem nivoju, imajo kaj možnosti za uspeh le najboljši igralci. In dober politik je le nekdo, ki se je sposoben smehljati, medtem ko žre drek.
V Kremlju nazdravljajo s šampanjcem. Uspelo jim je, za kar so dolga leta garali. Še pred nekaj dnevi smrtni sovražniki čez noč postajajo prijatelji. Od ruske diplomatske spretnosti bi se vsi lahko učili.
Zelenski se na svojem mestu dobro drži. Rusiji vojaško in gospodarsko ne kaže dobro. V Ameriki se dogajajo bliskovite spremembe. Članice Evropske unije pa vse skupaj opazujejo in čakajo. Evropa geopolitično postaja nepomembna. Peti člen severnoatlantske pogodbe je, vsaj kar zadeva Združene države, nehal veljati. Evropa bo, če bo želela enakovredno nastopati na svetovnem prizorišču, morala vzpostaviti nekaj novega. In to hitro. Čaka nas zelo zanimiva prihodnost.
