Dolga leta je bila pisarna razumljena predvsem kot fizični prostor – miza, sejna soba in infrastruktura, potrebna za opravljanje dela. Toda način dela se je spremenil, z njim pa tudi naše razumevanje tega, kaj naredi delovno okolje kakovostno.
Danes ljudje od prostorov, v katerih preživijo pomemben del dneva, pričakujejo več. Želijo si okolja, ki omogoča zbranost in sodelovanje, hkrati pa ponuja priložnosti za druženje s sodelavci, skrb za dobro počutje in občutek pripadnosti skupnosti. Tak pristop, ki v ospredje postavlja ljudi, je temelj Corwinove nove generacije trajnostnih poslovnih stavb, med katere sodi tudi ljubljanska Vilharia.
»Ko razmišljamo o prihodnosti delovnih okolij, ne razmišljamo le o fizičnih lastnostih stavbe,« pojasnjuje Michal Maco, direktor podjetja Corwin Slovenija. »Ljudje potrebujejo prostore, kjer lahko učinkovito delajo, se učijo in povezujejo, pa tudi napolnijo z energijo. Prav takšno okolje želimo ustvariti v projektih, kot je Vilharia,« dodaja Maco.
Delovno okolje je več kot stavba
Občutka skupnosti ni mogoče ustvariti zgolj z arhitekturo. Pomembno je tudi dogajanje v stavbi ter priložnosti, ki jih imajo ljudje za srečevanje, druženje in aktivno sodelovanje.
Izkušnje Corwina iz drugih projektov kažejo, da lahko k bolj prijetnemu in vključujočemu vsakdanu na delovnem mestu pomembno prispevajo razmeroma preproste aktivnosti. Redne vadbe joge, delavnice, predavanja, dogodki za mreženje in neformalna druženja ljudem omogočajo, da za trenutek zapustijo svoje delovne mize in navežejo stik z drugimi. V poslovni stavbi Einpark v Bratislavi skupnost krepijo s kvizi in dogodkom Božič v Einparku, ki je bil leta 2025 organiziran že tretjič. Dogodek je povezal najemnike, širšo javnost, manjše slovaške blagovne znamke in lokalne umetnike ter tako poslovne prostore spremenil v prostor srečevanja širše skupnosti.
Druge pobude so bile usmerjene v zdravje, trajnost in vsakodnevno dobro počutje – od izmenjave rastlin in zbiranja oblačil do skupinskih kolesarskih dogodkov, prostovoljnih čistilnih akcij in aktivnosti za ozaveščanje o zdravju. Del tega pristopa je lahko tudi urbano čebelarstvo na strehi stavbe. Obiski čebelnjakov, pridobivanje medu in aktivnosti, povezane z biotsko raznovrstnostjo, lahko nekaj, kar bi bila sicer le okoljska značilnost stavbe, spremenijo v priložnost za učenje, sodelovanje in povezovanje.
Ko trajnost postane nekaj, pri čemer ljudje sodelujejo
Aktivnosti, ki povezujejo skupnost, lahko dodatno okrepijo še en pomemben element sodobnega delovnega okolja – trajnostne navade. Dober primer je Corwinova pobuda S kolesom na delo v Einparku. V okviru pobude so najemniki skupaj prekolesarili 9.764 kilometrov in s tem prihranili več kot 1.818 kilogramov emisij ogljikovega dioksida.
Projekt ponazarja pomembno načelo: trajnost ni nekaj, s čimer se ljudje srečajo zgolj v tehničnih specifikacijah stavbe, ampak nekaj, pri čemer lahko sami aktivno sodelujejo vsak dan. K temu pripomorejo tudi praktične rešitve. V Corwinovih poslovnih stavbah so kot spodbudo za kolesarjenje na delo za najemnike organizirali servisiranje koles, skupinski kolesarski dogodki pa so ponudili dodatno priložnost za skupno aktivnost.
Številke, ki potrjujejo pristop, usmerjen v ljudi
Čeprav nobena posamezna aktivnost ne more v celoti pojasniti, kako ljudje doživljajo svoje delovno okolje, povratne informacije iz obstoječih projektov kažejo, kako ga najemniki ocenjujejo. V okviru postopka ponovne pridobitve certifikata LEED je raziskava med najemniki Einparka pokazala 90-odstotno zadovoljstvo. Velika večina sodelujočih je bila zadovoljna s kakovostjo in udobjem svojih pisarniških prostorov ter storitev, stavbo pa bi priporočili tudi drugim.
Enaka filozofija velja tudi znotraj družbe Corwin. 65 odstotkov zaposlenih sodeluje v aktivnostih družbene odgovornosti podjetja, zavzetost zaposlenih v Corwinu Slovenija pa je dosegla 83 odstotkov, kar je v dveh letih 17 odstotnih točk več. Te številke seveda ne pomenijo, da so za zadovoljstvo zaposlenih ali najemnikov odgovorne posamezne aktivnosti, vendar kažejo predvsem na širši pristop: kakovost delovnega okolja ni odvisna zgolj od njegovih fizičnih značilnosti, temveč tudi od izkušnje in odnosov, ki jih prostor omogoča.
Dosedanje izkušnje, združene v Vilharii
Vilharia je zasnovana kot naslednji korak v Corwinovi viziji nove generacije trajnostnih poslovnih stavb. Program aktivnosti naj bi vključeval jogo, meritve telesne sestave in zdravstvene preglede, delavnice in predavanja ter priložnosti za neformalno druženje in različne dogodke za skupnost. Namen pri tem ni določati, kako naj ljudje uporabljajo svoje delovno okolje. Cilj je ustvariti okolje, ki jim ponuja več možnosti izbire, kako preživeti svoj delovni dan – naj bo to osredotočeno delo, srečanje s sodelavci, sodelovanje pri določeni aktivnosti ali preprosto trenutek za oddih in nov zagon.
Uspešnost poslovne stavbe ne opredeljuje le njena arhitektura in tehnične značilnosti, ampak tudi to, ali se ljudje v njej dobro počutijo, se vanjo radi vračajo in ali jim prostor pomaga vzpostavljati stike z drugimi ljudmi. Vilharia tako vnaša širši pogled na delovno okolje: ne zgolj kot na prostor, kamor ljudje prihajajo na delo, temveč kot na okolje, zasnovano za podporo ljudem, ki v njem delajo – in skupnosti, ki se okoli njih razvija.
