V istem členu tudi piše, da mora vodja panoge svoje delo usklajevati z direktorjem. Zaradi omenjenega je smučarska zveza soodgovorna za dolg alpskega dela, ki je pred začetkom sezone znašal 870.000 evrov, od česar sicer ne beži, hkrati pa zagotavlja, da zaradi primanjkljaja ne bosta trpela ne panoga ne delovanje SZS.

»Primanjkljaj posamezne panoge na koncu sezone ni nič neobičajnega v procesu delovanja naših programov, kjer je večina stroškov fiksnih in težko spremenljivih med sezono. Plače zaposlenih, nadomestila pogodbenih sodelavcev celotnega strokovnega osebja in večina rezervacij, povezanih z izvedbo programov, se na podlagi plana prihodkov potrdijo na začetku vsake sezone. Težava nastane, ko med sezono ali, še slabše, ob koncu sezone pride do izpada planiranih prihodkov, kot je bilo na primer pri alpskih disciplinah v pretekli sezoni. Primanjkljaj je v minuli sezoni nastal zaradi nerealiziranih, a načrtovanih prihodkov od televizijskih pravic odpadlega pokala Vitranc, predčasne prekinitve kariere dveh A-reprezentantov Mete Hrovat in Štefana Hadalina ter posledičnega izpada prihodkov od opremljevalcev ter prekinitve sodelovanja dveh planiranih sponzorjev. Določen primanjkljaj se je na stroškovnem mestu panoge vlekel že v prejšnjih letih. Načrt panoge je bil, da se ga v sezoni 2023/2024 delno sanira, vendar se je zaradi opisanih okoliščin le še povečal. Lahko zaključimo, da se je v panogi načrtovalo preveč ambiciozno, Smučarska zveza Slovenije pa je v želji po zagotavljanju čim bolj konkurenčnih programov to dopuščala. Ker smučarska zveza v zadnjih letih posluje stabilno in v zelenih številkah, v takšnih primerih uspešno absorbira nabrane izgube posameznih panog. V preteklih štirih letih smo se s podobno situacijo srečavali tudi v panogah biatlon in tek na smučeh, kjer je bil v absolutnih številkah sicer primanjkljaj manjši, odstotkovno glede na višino proračuna panoge pa povsem primerljiv nastalemu v alpskem smučanju,« so zapisali na SZS.

»V takšni situaciji je treba odreagirati na najvišji ravni, zato je izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije na predlog direktorja Uroša Zupana že spomladi potrdil sanacijski načrt panoge za alpsko smučanje. Ključni elementi sanacijskega načrta so zelo konservativno planiranje, poostren nadzor stroškov po posameznih ekipah s strani direktorja in delno vračanje internega dolga panoge na SZS. Za saniranje pridelanega internega dolga panoge za alpsko smučanje do SZS so predvidena tri leta, s čimer ne bomo ogrozili normalnega delovanja panoge. V tem trenutku sanacija poteka uspešno in dolg se je v polletnem obdobju zmanjšal za letno planirano vrednost, poraba panoge pa je pod nadzorom vseh njenih organov in direktorja SZS. Vse strokovne odločitve panoge so v domeni odbora in zbora za alpsko smučanje, tako kot je organiziranost določena v statutu SZS in zakonu o športu,« so še odgovorili s sedeža SZS v Podutiku.