Eileen Gu, znana tudi po kitajskem imenu Gu Ailing, se je rodila 3. septembra 2003 v San Franciscu ameriškem očetu in kitajski materi. Mama Yan Gu je po diplomi na univerzi v Pekingu odšla v ZDA, kjer je nadaljevala magisterij iz molekularne biologije na Auburn University, kasneje pridobila še MBA na Stanfordu in se zaposlila v finančnem sektorju. Kot samohranilka je Eileen vzgajala z izjemno predanostjo in ji že zgodaj posredovala ljubezen do smučanja.
Že zgodaj je Eileen pokazala izjemen talent za prosti slog smučanja. Pri treh letih je prvič stala na smučeh na pobočjih ob jezeru Tahoe, kjer je mama občasno delala kot inštruktorica in hčer spodbujala pri prvih zavojih. Pri osmih letih se je pridružila freeski ekipi v letovišču Northstar California Resort, pri devetih pa že osvojila državni naslov v juniorski kategoriji ameriške organizacije USA Snowboard & Freeski. Yan Gu je igrala ključno vlogo pri izbiri discipline, se spominja Eileen Gu: »Mama je menila, da je tekmovanje preveč nevarno, zato me je, da bi me upočasnila, vpisala v prosti slog, čeprav ni povsem vedela, kaj to je.«
Zgodnji športni vzpon in zmagoslavje v Pekingu
Januarja 2019 je v slopestylu prvič stopila na zmagovalne stopničke svetovnega pokala v Font-Romeuu, kjer je osvojila drugo mesto, le 15 dni pozneje pa v Seiser Almu v Italiji slavila prvo zmago. Še istega leta je objavila, da bo tekmovala za Kitajsko, s ciljem nastopa na zimskih olimpijskih igrah 2022. Na weibu in instagramu je zapisala, da želi s smučanjem »navdihniti milijone mladih na Kitajskem, ki morda še niso slišali za ta šport« in »krepiti prijateljstva med narodi«. Eileen je večkrat poudarila svojo dvojno identiteto: »Ko sem v ZDA, sem Američanka, ko sem na Kitajskem, sem Kitajka,« je povedala za ESPN, leto pozneje pa dodala: »Nihče ne more zanikati, da sem Američanka, nihče ne more zanikati, da sem Kitajka.«
V svoji prvi sezoni v reprezentanci Kitajske je potrdila, da je ena najbolj obetavnih tekmovalk prostega sloga. Sezono 2019/20 je začela z nastopi na svetovnem pokalu, kjer je hitro začela osvajati stopničke, vključno z zmagami v slopestylu in big airu. Na svetovnem prvenstvu v Aspnu leta 2021 je bila najboljša v disciplinah halfpipe in slopestyle ter druga v big airu. Na OI v Pekingu je pri 18 letih osvojila zlati kolajni v big airu in halfpipu ter srebrno v slopestylu, s čimer je postala prva smučarka prostega sloga s tremi medaljami na enih igrah. »Tekmovati v Pekingu, deželi svoje matere, je bilo neverjetno. Občutek, da sem doma, je dodal nekaj posebnega vsaki vožnji,« je povedala za BBC.
Izjemna tudi zunaj smučišč
Po olimpijskem uspehu je postala medijska senzacija. Naslovnice Tima, Vogua in Forbesa so jo razglasile za simbol nove generacije športnic, ki združujejo vrhunske dosežke, izobraženost in družbeno odgovornost. Time jo je leta 2022 uvrstil med 100 najbolj vplivnih ljudi sveta, Forbes pa leto pozneje med najbolje plačane športnice. Njeni letni prihodki lani so bili ocenjeni na približno 22 milijonov ameriških dolarjev (18,6 milijona evrov).
Vendar Eileen ni le izjemna športnica, znana po kolajnah in neustrašnosti. Lani je na igrah X Games kljub poškodbi kolka zmagala v superpipu, pred tekmo pa si je na roko napisala »bolečina je začasna«. Hkrati je tudi odlična študentka. Na sprejemnem izpitu SAT je dosegla 1580 od 1600 točk in bila sprejeta na prestižno univerzo Stanford. Leta 2020 je bila predčasno sprejeta na univerzo, študij pa je začela po olimpijski sezoni 2022. Med predavanji iz ekonomije in biologije vedno išče čas za treninge, potovanja in sodelovanje z globalnimi blagovnimi znamkami od Louisa Vuittona do Red Bulla. »Šport me uči discipline, akademija pa mi daje perspektivo. Oboje skupaj me oblikuje,« poudarja.
Postala je tudi globalna ambasadorka ženskega športa in trajnostnega načina življenja. Aktivno sodeluje v kampanjah za okolje in enakost spolov, promovira šport med mladimi dekleti in deluje kot zgled generaciji, ki si želi več kot zgolj uspeh. »Verjamem, da šport ni samo tekmovanje, ampak tudi širjenje pozitivnih vrednot. Želim, da mlada dekleta vidijo, da je vse mogoče, če trdo delajo in verjamejo vase,« pravi.
V prihodnjih letih želi združevati študij na Stanfordu s športom, svoje misli pa je usmerila k pripravam na olimpijske igre Milano-Cortina 2026. »Moj cilj ni le osvojitev še ene kolajne, ampak pokazati, da je šport prostor za rast, veselje in izražanje samega sebe,« dodaja. Če ji bo v Livignu uspelo ponoviti olimpijski čudež, se bo dokončno zapisala v zgodovino kot športnica, ki premika meje, dobesedno in simbolično. x
