Tour de France 2020 ostaja eden najbolj nepozabnih trenutkov v zgodovini slovenskega športa. Za rumeno majico sta se vse do zadnje odločilne preizkušnje borila dva Slovenca – Primož Roglič in Tadej Pogačar.
Pravzaprav se je zdelo, da je Tour odločen, mesta na zmagovalnem odru pa razdeljena. Roglič je bil na zanesljivi poti proti prvi zmagi na dirki vseh dirk, vse do 20. etape je suvereno držal skupno vodstvo. Nato je sledil zdaj že razvpiti, legendarni gorski kronometer s ciljem na Planche des Belles Filles, kjer je Pogačar pripravil eno največjih predstav v zgodovini Toura. Z izjemno vožnjo je izničil zaostanek, na predvečer zaključka dirke prevzel rumeno majico in dan potem osvojil svojo prvo dirko po Franciji. Roglič pa je moral priznati premoč in se zadovoljiti z drugim mestom.
Veliki razkol
Dan, ki je razdelil kolesarsko Slovenijo. Razplet je namreč močno odmeval tudi med slovenskimi navijači, ki so bili razpeti med podporo Rogliču in navdušenjem nad zgodovinskim uspehom mladega Pogačarja. Ni jih bilo malo, ki so Pogačarju očitali, da je starejšemu rojaku pred nosom speljal zmago. Šest let pozneje se je Pogačar v pogovoru za Val 202 znova spomnil tistih trenutkov in z velikim spoštovanjem spregovoril o rojaku, ki je tlakoval pot uspehom slovenskega kolesarstva.
"Primož je bil res tisti prvi kolesar Slovenije že nekaj časa, zmagoval je v vsem po vrsti, bil je legenda že takrat in na Touru se mu je uskladilo vse do zadnjega. Vsi slovenski navijači so se pripravljali, da bo Primož zmagal. Ampak ja, jaz sem dal vse od sebe na kronometru, nimam vpliva na to, kako bo on odvozil. Ko sem videl, kako je prišel v cilj, sem bil nekako tudi jaz … Ja, srce je šlo na pol. Ni bilo tistega veselja, kot bi lahko bilo. Takrat bi bil povsem zadovoljen z drugim mestom, pripravljen sem bil na drugo mesto. Dobil sem dve etapi, že to je bilo zame nekaj nedojemljivega. Ko je Primož prečkal črto z zaostankom, nisem mogel verjeti in verjetno tudi vsa Slovenija ne, vsi navijači ne," je bil iskren Tadej Pogačar.
Če nam za konec dovolite kratek komentar – žalostno, v kakšnem svetu živimo, da se mora kolesar še šest let kasneje opravičevati, ker je zmagal na dirki oziroma bil v športnem boju mož na moža enostavno močnejši. Kar naj bi bilo sicer bistvo športa.