Pravijo, da so največji odri za največje igralce. In redko kdo je večji igralec od Tadeja Pogačarja, redko kateri oder v kolesarstvu pa večji od Alpe d'Hueza. Po številu navijačev ob cesti bržkone kar največji. Kolesarski Super Bowl. Uradnih podatkov ni, špekulira pa se o številkah med 600.000 in 800.000 gledalcev. »Na tridesetih Tourih še nikoli nisem videl toliko ljudi. To je zagotovo rekord, odkar hodimo sem,« pravi Pierre-Yves Thouault, pomočnik direktorja dirke.

Skandinavci, v prvi vrsti Danci in Norvežani, so z združenimi močmi morda tokrat celo zasenčili nizozemske navijače, ki so že davno posvojili to goro. Tudi Slovenci niso razočarali, ravno nasprotno.

Kaos bi bil bržkone še najboljši opis. Bilo je noro, na trenutke in na določenih odsekih preveč noro. Sploh ali predvsem tistih ovinkih in predelih klanca, kjer (še) ni bilo zaščitnih ograj. Največjo ceno je pri tem plačal Einar Rubio, ki je z glavo silovito treščil v prtljažnik avtomobila UAE Team Emirates, ki je spremljal Tadeja Pogačarja. Avtomobil, v katerem je sedel tudi Andrej Hauptman, je moral silovito zavirati, saj je eden izmed gledalcev tik pred njim padel, Kolumbijec pa je bil pri tem kolateralna žrtev. Za kolesarja Movistara je bilo tam in v tistem trenutku konec Toura, ko je zapuščal zdravniški tovornjak, pa je bil zaradi vseh obližev in povojev videti kot mumija.

Zaradi takšnih in podobnih incidentov so vse glasnejše in pogostejše kritike, da tako ne gre več naprej in da bi morali celoten klanec zavarovati z varovalnimi ograjami, kar pa je velik, bržkone prevelik organizacijski zalogaj. Neposredni stik med kolesarji ter navijači je hkrati največji čar in prekletstvo tega športa. Mati idiotov pa bo žal vedno noseča.

Največ etapnih zmag na Touru

1. Mark Cavendish (VB) 35

2. Eddy Merckx (Bel) 34

3. Bernard Hinault (Fra) 28

4. Tadej Pogačar (Slo) 26

5. André Leducq (Fra) 25

Še ena vožnja za na kompilacijo največjih uspešnic

Dan potem je vrvež na vrhu Alpe d'Huez sicer precej manjši. Čeprav bo tudi cilj današnje etape v tem zimskošportnem središču, jih ni malo, ki so se že odpravili v dolino. Bodisi proti domu, bodisi v kraj ob vznožju, ki bo gostil start današnje etape, bodisi proti legendarnemu Galibieru (2642 n.v./17,7 km/6,9 %), ki bo eden od vrhuncev sobotne etape in dirke nasploh. Na Alpe d'Huez pa se bodo prvič povzpeli po drugi strani, prek Col de Sarenna (12,8 km/7,3 %).

V kolesarskem svetu se še vedno premleva petkova predstava Tadeja Pogačarja, ki je na legendarnih 21 serpentinah nadoknadil tri minute in pol zaostanka za ubežniki. Kot predator jih je lovil in požiral drugega za drugim, pri tem pa beležil številke, ki so tudi strokovnjake pustile odprtih ust. »Il était un ogre,« se je naslednji dan bohotilo na naslovnici L'Équipa, kar bi lahko prevedli kot Bil je velikan ljudožerec. Beseda ogre v francoščini pomeni ljudožerec – pravljično bitje, ki jé ljudi, zlasti otroke. A Pogačar ne jé otrok, otroci ga obožujejo, ampak tekmece.

Pogačar kot superpomočnik?

Slovenski šampion je v petek podrl rekord vzpona na ta mitski klanec, pri tem pa bržkone postavil piko na i peti zmagi na dirki vseh dirk. Bil je to še en rock'n'roll. Pog'n'roll. In bila je to še ena predstava, ki bi lahko oziroma morala najti mesto na kompilaciji »best of«, največjih uspešnic Tadeja Pogačarja. Številni se že sprašujejo, kaj novodobni kanibal pripravlja za danes, ko bo na vrsti kraljevska etapa s kar 5500 višinskimi metri. Se je zver že nasitila ali pa pripravlja novo demonstracijo (pre)moči? Bo krenil v lov na dvojček zmag na Alpe d'Huez? Ni jih malo, ki menijo, da se bodo pri UAE Team Emirates danes osredotočili na Isaaca del Tora in njegov boj za mesto na zmagovalnem odru ter belo majico, Pogačar pa se bo prelevil v superpomočnika. Mehičan ima trenutno v boju za tretje mesto in belo majico 24 sekund prednosti pred domačim matadorjem Paulom Seixasom.

Jutri bi lahko bila znova druga pesem. Pariška etapa je vse od lani, ko je moral priznati premoč Woutu van Aertu, visoko na seznamu nalog, ki jih še ni opravil. Elizejske poljane so naslednja kolesarska katedrala, v kateri želi slaviti. Tudi tokrat pa bo eden glavnih tekmecev »van«, le da bo tokrat namesto van Aerta to Nizozemec Mathieu van der Poel, ki v Alpah varčuje z energijo. Trasa zadnje etape bo malce spremenjena v primerjavi z lanskim letom, posledično pa naj bi večje možnosti znova imeli kolesarji, ki imajo pod specializacijo navedeno sprinter.

A o tem potem, najprej je tu sobotna kraljevska oziroma gargantuanska etapa, kot so jo opisali pri enem največjih športnih časnikov na svetu. Še en XXL dan. Oči bodo pri tem seveda uprte predvsem v rumeno majico. Če bo kralj želel dobiti tudi kraljevsko etapo, potem ga bo težko zaustaviti. »Premagati Pogačarja? V tem trenutku misija nemogoče,« je v cilju petkove etape resignirano dejal vedno iskreni in iskrivi Remco Evenepoel.

Nekdanji zmagovalec s kolesom, rekorder z avtomobilom

V petek je bilo že od zgodnjih jutranjih ur na pobočjih Alpe d'Hueza zelo živahno, saj je tam mrgolelo kolesarjev in pešcev. Med množico kolesarjev, ki so se vzpenjali proti vrhu, je bilo opaziti tudi nekatere znane obraze. Čeprav se je najbrž vzpenjal precej počasneje kot leta 2011, ko je slavil na tej dirki, je vzpon obudil lepe spomine pri Cadelu Evansu. Manj lepe spomine ima nanj bržkone Mark Cavendish, tako da ne preseneča, da se je proti vrhu raje odpravil kot sopotnik v avtomobilu. Tudi njegov vzpon je vseeno dolgo trajal, navijači so večkrat okupirali avto rekorderja po številu etapnih zmag. Rekorderja, ki pa ne spi več mirno. Cavendish – Pogačar 35:26.

Priporočamo