Etapa, ki se je začela v Imperii in je bila dolga 175 kilometrov, je vsebovala dva kategorizirana vzpona tretje kategorije, ki nista ponujala možnosti za resen napad, kljub temu pa je naredila selekcijo. Tako so odpadli nekateri glavni kandidati za zmago v sprintu z najboljšim po točkah na čelu, Francozom Paulom Magnierjem in njegovim največjim konkurentom za zmago v tej razvrstitvi Jonathanom Milanom.
Izkoristil izkušnje iz kronometra
V zadnjih kilometrih, ki so bili razgibani, proga je bila večji del speljana navzgor, ni manjkalo poskusov napadov. Najprej sta si nekaj prednosti priborila Jack Haig in Ben Turner, nato pa še Giulio Ciccone in Igor Arrieta, a uspešen je bil zadnji napad 23-letnega Segaerta, ki je tudi odličen kronometrist, kar je izkoristil.
Predvsem je izkoristil neodzivnost skupine, v kateri so ritem narekovali kolesarji ekipe Visma-Lease a Bike. Lovljenje nanj se je začelo prepozno, tako da se je veselil četrte zmage in druge v svetovni seriji, pred tem je bil leta 2024 najboljši v etapi Renewi Toura.
Eulalio povečal prednost pred Vingegaardom
»Ta napad sem načrtoval že včeraj zvečer. Etapa se je odvijala odlično, na vzponu je bil močan ritem, nekateri iz sprinterskih ekip so odpadli, nekateri so se pri pomoči kapetanom utrudili. Ko so bili vsi na meji z močmi, je prišla moja priložnost, dal sem vse od sebe in uspelo mi je. To je prva zmaga na italijanskih dirkah v članski kategoriji, sem pa veliko vozil tu na dirkah mlajših kategorij, nosil sem tudi majico vodilnega na Giru naslednje generacije. Ampak današnja zmaga je nekaj neverjetnega. Pa še Afonso še naprej nosi rožnato majico. Za nas je dirka res zelo uspešna,« je bil po zmagi zadovoljen Belgijec Alec Segaert.
V skupnem seštevku še vedno vodi Portugalec Afonso Eulalio, ki je v 12. etapi prednost celo povečal, saj se je kot edini odločil sprintati na vmesnem cilju, tako da si je priboril šest bonifikacijskih sekund. Prednost pred prvim favoritom Dancem Jonasom Vingegaardom je dvignil na 33 sekund.