Zmaji so v 8. krogu v Stožicah špansko moštvo porazili s 76:62 (22:16, 48:29, 63:48, Gainey in Houindo po 15, Cowan 13, Lomažs 9, Kroflič 7, Hurt 6, Ustun 4, Cerkvenik, Škara in Johnson po 2, Radović 1; Obasohan in Doumbouya po 10) in dosegli tretji zaporedni evropski uspeh, s katerim lahko v prihodnost zrejo precej bolj optimistično. Kot to počne tudi slovenski reprezentant Vlatko Čančar, ki se vrača po dolgotrajni odsotnosti zaradi težav s kolenom. Devetindvajsetletni Koprčan pravi, da končno znova igra brez bolečin in računa, da bo v kratkem s pomočjo treningov in tekem znova ujel staro formo.
O tem, kakšni so občutki, ko po dolgem času znova igra.
Počutim se svobodnega. Ne razmišljam več o kolenu, to je zdaj za menoj. Nabiram minute, da se vrnem v pravo košarkarsko formo. Zelo sem lačen košarke. Trojka, ki sem jo zadel, je bila zelo dobrodošla, a še bolj to, da ne čutim bolečin v kolenu oziroma da so take, ki jih lahko zdržim in igram, ne da bi o tem razmišljal.
O tem, kaj se je dogajalo poleti, ko je bil z reprezentanco, a na koncu ni igral.
Imel sem natrgan meniskus v kolenu, a se ta še ni strgal, kot se je pozneje. Čutil sem, da na parketu ne morem dati tistega, kar sicer lahko. Povedal sem selektorju Sekuliću, da ne želim biti le prisoten na igrišču, temveč da želim prispevati k zmagam, česar nisem bil sposoben. Ko sem se vrnil v klub, sem odstranil meniskus in zdaj se počutim precej bolje.
O tem, na koliko odstotkih pripravljenosti je trenutno.
Rekel bi, da na 80 ali 85 odstotkih. Najhuje je za menoj, zdaj potrebujem samo čim več treningov, kontakta in minut na tekmah, da ujamem ritem.
O tem, kako težka je bila vrnitev v psihološkem smislu.
Bilo je zelo težko. Po naravi sem sicer pozitiven človek, a mi ni bilo lahko. Ljudje se niti ne zavedajo, kakšne bolečine so to, ko ti »zaklepa« koleno. Sicer sem navajen na vzpone in padce pri občutkih v kolenu, a tokrat so bili res nagli. V smislu, da sem naredil neki gib, zaradi katerega mi je »vrglo ven« koleno, in sem moral počivati en teden, potem pa se znova vračal v proces treningov. Podzavestno sem ves čas razmišljal, kaj se bo zgodilo in kdaj se bo ponovilo. Zdaj sem to rešil in se počutim odlično. Iz kolena so mi odstranili vse, kar se da, tako da slabše ne more več biti (smeh).
O tem, kakšne ima ambicije v letošnji sezoni.
Želim si, da bi bil zdrav in da bi lahko igral čim več minut. Predvsem pa, da zmagamo na vsaki tekmi. Ne morem pojasniti, kako pomembno je to zame. Smo v velikem in težkem padcu, a verjamem, da se bomo dvignili že kmalu. Na treningih moramo zgraditi zmagovalno miselnost in jo nato prenesti tudi na tekme.
O tem, kdaj se bo lahko znova priključil reprezentanci.
Za tokratni tekmi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo je še prehitro, saj nisem v dovolj dobri formi, da bi lahko pomagal, februarja pa bi moral biti zraven. Kakšne imamo možnosti za uvrstitev na svetovno prvenstvo? Visoke. Gremo na svetovno prvenstvo, sploh ne razmišljam, da ne bi šli.
O Žigi Samarju, s katerim sta v letošnji sezoni soigralca pri Burgosu.
Tekmo, ko si je poškodoval ramo, sem gledal v prenosu in prek televizije slišal njegove krike ob bolečinah. Trudi se, da bi se čim hitreje vrnil. Sam imam z vračanjem po poškodbah veliko izkušenj, tako da mu pomagam z nasveti. Pa saj tudi sam ve, da mora biti potrpežljiv. Če prav vem, bo odsoten še mesec ali dva, a me ne držite za besedo.
O tem, zakaj si je za vrnitev na parket izbral ravno Burgos.
Pri Burgosu sem v preteklosti že igral in mi je bilo zelo všeč, da te ljudje podpirajo ves čas, če le igraš z željo in srcem. Tudi v Stožicah ste videli, da so bili navijači zraven. Spremljajo nas na vseh gostovanjih in nas podpirajo. Ob tem me je klub tudi izstrelil v ligo NBA, poznam mesto in njihovo željo ter srčnost, kar premorem tudi sam, še posebej zdaj, ko dolgo nisem igral.
O tem, ali je kaj razmišljal, da bi se vračal v domačem okolju pri Olimpiji.
Če sem iskren, me niti niso dosti spraševali, le poiskali so najboljše okolje zame. Burgos igra na španskem prvenstvu, ki je najmočnejše v Evropi. Pozneje je po hitrem postopku dobil tudi licenco za evropski pokal, kar morda zame ni bilo idealno, saj sta dve tekmi na teden kar velik zalogaj zame v tem trenutku. A s potrpežljivostjo in treningi bom tudi to zmogel.
O tem, kako mu ustreza filozofija trenerja Porfija Fisaca.
Filozofija trenerja nam vsem ustreza. Predvsem moramo izkoriščati naše dobre stvari in skriti slabe. Sliši se enostavno, a dejansko ni. Trener nam pusti v igri veliko svobode, a včasih lahko to tudi škodi. Vsak igralec mora najti svojo vlogo, v kateri najbolje pomaga ekipi. Ko nam bo to uspelo, bodo začele prihajati tudi zmage.
Evropski pokal, 8. krog, ostali izidi v skupini A: Aris – Le Mans 96:86, Rostock – Hapoel Jeruzalem 80:91, Tortona – Riga 92:96, vrstni red: Hapoel Jeruzalem 8-0, Aris 7-1, Le Mans in Riga po 4-4, Olimpija in Tortona po 3-5, Rostock 2-6, Burgos 1-7.