Za Jasona Terryja, enega najbolj prepoznavnih ostrostrelcev v zgodovini lige NBA, se je vse spremenilo leta 1997. Noč pred finalno tekmo študentskega prvenstva NCAA sta si Terry in njegov soigralec pri Univerzi Arizona Mike Bibby delila hotelsko sobo, tako kot sta si jo na gostovanjih vedno. Pred največjo tekmo njunih dotedanjih karier razumljivo nista mogla zaspati. V iskanju udobja in morda kančka sreče je Terry tisto noč zaspal kar v svojem dresu. Arizona je naslednji dan porazila Kentucky, Terry pa je začel ritual, ki ga je spremljal vso, kar 19 let dolgo kariero v ligi NBA.
Terry je svoj ritual nato z leti še nadgradil in ga razvil do enega najbolj bizarnih v svetu športa. Pred vsako tekmo je namreč spal v kratkih hlačah nasprotne ekipe. Da, prav ste prebrali. Terry je imel doma celotno zbirko uradnih kratkih hlač vseh ekip v ligi, ki jih je skrbno izbiral glede na to, s kom so se naslednji večer pomerili njegovi Dallas Mavericks (ali katera koli druga ekipa, za katero je igral). »Pogosto sem nadlegoval ekonome nasprotnih moštev, da so mi podarili kratke hlače nasprotnega moštva. Najbolj znane, ki sem jih imel v zbirki, so bile tiste od Utah Jazz, ki jih je nosil John Stockton,« se je pohvalil. Poleg tega je pred tekmami jedel izključno piščanca in med samo tekmo zamenjal kar pet parov nogavic. Njegov ritual je bil morda nenavaden, a s prstanom prvaka lige NBA iz leta 2011 in nazivom najboljšega šestega igralca lige je težko oporekati njegovim metodam.
Od risank do obsesivne čistoče
Če se Terryjev ritual za marsikoga sliši kot nočna mora, pa so drugi zvezdniki ubrali nekoliko drugačne, a nič manj specifične poti do notranjega miru. Kevin Garnett, eden najbolj srčnih in energičnih igralcev v zgodovini košarke, je bil znan po svojem neizprosnem pristopu k igri. Njegov ritual pred tekmami? Gledanje animirane serije Family Guy (Družinski človek, op. p.). Garnett je nedavno razkril, da mu je prav absurdni humor Petra Griffina in druščine pomagal, da se je pred tekmo sprostil in »padel v svoj film«. Medtem ko so drugi igralci poslušali agresivno hiphop glasbo ali se v tišini osredotočali na taktiko, je Garnett iskal ravnovesje v komediji. Njegov ritual dokazuje, da tudi najbolj zastrašujoči tekmovalci potrebujejo ventil za sproščanje pritiska.
Na povsem drugem koncu spektra pa najdemo Rajona Ronda, izjemnega organizatorja igre, ki je bil znan po svojem visokem košarkarskem inteligenčnem kvocientu. Njegov ritual je bil povezan z vodo. Rondo se je namreč na dan tekme oprhal kar petkrat. »Prhanje me osveži,« je pojasnil. Njegov urnik je bil natančno določen: prha zjutraj, ko se zbudi, prha po dopoldanskem treningu, prha pred popoldanskim spancem, prha po spancu in še zadnja prha tik pred odhodom v dvorano. Za Ronda je bila voda očitno tisti element, ki je odplaknil stres in mu omogočil popolno osredotočenost na parketu.
Posebne rituale so imeli še številni drugi košarkarji. Eldridge Recasner je pred tekmami zaspal in se zbudil ob točno določenem času, nato pa na ogrevanju izvajal vedno enake vaje. Tim Hardaway se je na domačih tekmah do dvorane vedno peljal po isti poti, na gostovanjih pa vedno jedel enak obrok. »Cezarjeva solata s pečenim piščancem in zelenjavo na žaru,« se spominja. Ray Allen si je pred vsako tekmo ob isti uri obril glavo, Michael Jordan je pod kratkimi hlačami pri Chicagu nosil še ene univerze North Carolina, ki jo je obiskoval v mladosti, LeBron James si med tekmami striže nohte …
Psihologija za vraževerjem
Zakaj se vrhunski športniki, ki se zanašajo na statistiko, analitiko in biomehaniko, sploh zatekajo k takšnim praksam? Športni psihologi pojasnjujejo, da vraževerje in rituali igralcem dajejo občutek nadzora v okolju, ki je po svoji naravi nepredvidljivo. Košarka je igra tisočerih spremenljivk – od sodniških odločitev do srečnega odboja žoge od obroča. Ko igralec izvede svoj ritual, pa naj bo to oblačenje točno določenih nogavic ali peto prhanje v dnevu, možganom pošlje signal, da je vse v najlepšem redu in da so priprave zaključene.
V svetu, kjer o zmagi in porazu pogosto odločajo milimetri in stotinke sekunde, je mentalna trdnost enako pomembna kot fizična pripravljenost. In če to pomeni, da mora odrasel moški zaspati v kratkih hlačah nasprotnika ali se nasmejati ob epizodi Družinskega človeka, je to majhna cena za uspeh na največjem košarkarskem odru na svetu.