Podvinčan je za »ogrevanje« pred tremi glavnimi tekmovanji (6., 9. in 12. aprila) nepričakovano nastopil že na dveh uvodnih mitingih v Ramoni. Na prvem je po zgolj treh treningih zmagal z metom 68,76 metra, na drugem pa je že v prvem poskusu vrgel disk 72,36 metra, kar je najboljši izid letošnje sezone na svetu. Sočasno je samo za deset centimetrov zaostal za svojim slovenskim rekordom (72,36), ki ga je dosegel 31. maja lani v Slovenski Bistrici. Čeh je na lestvici najdaljših metov vseh časov na šestem mestu, na prvem pa je Litovec Mikolas Alekna, ki je disk za svetovni rekord (75,56 metra) zalučal 13. aprila lani prav v Ramoni in zrušil skoraj 40-letni rekord Nemca Jürgna Schulta (74,08 metra) iz Neubrandenburga v Vzhodni Nemčiji 6. junija 1986.
Letos v Ramoni 23-letnega Alekne ne bo, saj se je pred dnevi huje poškodoval na treningu in bo s tekmovališč odsoten dlje časa. V Oklahomi bo od svetovne smetane poleg njega manjkal le 33-letni Šved Daniel Stähl, trikratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec iz Tokia 2020, ki je skupaj s Čehom med pripravami na novo sezono treniral na Tenerifu. Na povsem odprtem stadionu Millican Field na ravnici med pšeničnimi polji je bilo doseženih pet najdaljših metov diska v zgodovini, od tega štirje lani. V metalsko Meko se je letos podal tudi 27-letni in kar 206 centimetrov visoki Kristjan Čeh, nekdanji svetovni prvak iz Eugena 2022 in evropski iz Rima 2024.
Stadion ima tri metališča
V Ramono so ga prireditelji želeli zvabiti že lani, a ni bil v pravi formi in bi bilo nesmiselno odpotovati v ZDA. »Gre za načeloma sporne tekme, za katere menim, da so malce pokvarile ugled meta diska. Takšnih daljav, kot jih je mogoče dosegati v vetrovni Ramoni, ne moremo pričakovati na nobenem zaprtem stadionu brez vetra na svetu,« opozarja Kristjan Čeh. Svetovna atletska zveza pri metih nima pravila o premočnem vetru, kot velja na primer v tekih in skokih, kjer veter v hrbet ne sme preseči dveh metrov na sekundo, v nasprotnem primeru rekordov ne priznava. Stadion Millican Field ima kar tri metališča, tri kroge, ki so razporejeni tako, da je vedno mogoče maksimalno izkoristiti pomoč vetra.
»Čeprav načeloma nasprotujem takšnim tekmam, pa je v teh ekstremnih metih tudi veliko užitka, podobnega tistemu, ki ga imajo smučarji skakalci na letalnicah. Oboji potrebujemo vzgonski veter za rekordne dosežke. V Ramoni lahko vidim, kako daleč lahko poleti disk in kje so skrajne meje v tej disciplini. Najpomembnejše je, da izidi štejejo, kar pomeni, da bo veljal tudi nov svetovni rekord, če bo seveda dosežen,« se zaveda Čeh, ki je letošnje priprave (začel jih je slab mesec kasneje kot lani), s katerimi je zelo zadovoljen, pred odhodom v ZDA opravil na Ptuju, v Estoniji (od tam prihaja njegova življenjska sopotnica Anna Maria) in na Tenerifu. V tej sezoni bo njegov glavni cilj obramba naslova evropskega prvaka avgusta v Birminghamu, v Ramoni bo skušal doseči nov svetovni rekord, za priprave onkraj Atlantika pa si je vzel skoraj tri tedne časa.
Na voljo bo imel 18 metov
Mestece Ramona ima le 500 prebivalcev, leži pa severno od Tulse, drugega največjega mesta v Oklahomi. »Takšnega vetra pred tem še nikoli nisem videl v živo, kaj šele da bi v njem metal. Pravijo, da lahko na tem stadionu pridobiš tudi do pet metrov v primerjavi s tekmami na zaprtih stadionih brez vetra. Treniram na istem stadionu, na katerem bodo potekala tudi tekmovanja. Če treniraš in tekmuješ v enakih razmerah, se pokaže tvoje pravo stanje. Na treh tekmah bom imel na voljo skupaj kar 18 metov, zato upam, da bo vsaj enkrat disk poletel do najboljše znamke na svetu,« se nadeja varovanec estonskega trenerja Marta Olmana, ki lahko v Estoniji meče v dvorani tudi pozimi, ima potreben mir in krasne pogoje za trening.
V Ramoni bosta njegova glavna tekmeca, Jamajčan Roje Stona, presenetljivi olimpijski prvak iz Pariza 2024, in Avstralec Matthew Denny, bronasti na OI pred dvema letoma, ki je na čudežnem stadionu Millican Field aprila lani vrgel disk 74,78 metra, kar je druga daljava v zgodovini. Pred Čehom so na večni lestvici poleg Alekne in Dennyja le še Jürgen Schult (74,08 metra), Litovec Virgilijus Alekna (Mykolasov oče; 73,88 metra leta 2000) in Estonec Gerd Kanter (73,38 metra leta 2006), nekdanji Čehov trener. Čeh ima v ZDA ob sebi celotno ekipo: trenerja, fizioterapevta, ženo in še enega estonskega metalca kladiva. »Moj prvi cilj v Ramoni je nov slovenski rekord, za svetovnega pa se mora uskladiti prav vse: dnevna forma, vremenske razmere, tehnika, motivacija … Ko si svetovni rekorder, si malce drugačen v očeh drugih in celotnega atletskega sveta,« se zaveda Čeh, ki upa, da bo svetovni rekord odslej v slovenski lasti. In pri tem seveda upa na čim večjo pomoč Eola, boga vetra. x