Na svetovni lestvici je višje uvrščen le Japonec Sora Macušima. S posamičnim naslovom je Lebrun nasledil starejšega brata, ki je evropski prvak postal leta 2024 v Linzu. Odlikujejo ga hitrost, izjemen občutek za žogico in napadalna igra, posebno orožje pa je tudi njegov prijem za lopar, imenovan penhold. Lopar drži podobno kot pisalo, kar mu omogoča ustvarjanje neobičajnih kotov in spreminjanje ritma. S tem tekmecem povzroča nemalo težav.
V finalu je proti Švedu Antonu Källbergu zaostajal z 2:3 v nizih, nato pa dobil zadnja dva, odločilnega kar z 11:1. »Res ne vem, kaj se je zgodilo. V zadnjem nizu sem odigral najboljši namizni tenis v življenju,« je po zmagi dejal Felix Lebrun. Ker s servisom ni mogel uresničevati taktičnega načrta, se je s trenerjem Nathanaelom Molinom odločil za drugačen pristop. »Povedal sem mu, da imava taktični načrt, vendar nisem dovolj dobro serviral, da bi ga lahko uresničil. Zato sem predlagal, da pozabiva na taktiko, se borim za vsako točko in dam vse od sebe.«
Družina, v kateri je bil namizni tenis doma
Brata Lebrun sta odraščala v družini, v kateri je bil namizni tenis del vsakdana. Oče Stephane je bil sedmi na francoski lestvici, mamin brat dvojček Christophe Legout pa je segel vse do 14. mesta na svetovni lestvici in Francijo zastopal na trojih olimpijskih igrah. Tudi mama Dominique je vpeta v športno zgodbo sinov, saj skrbi za njuno komunikacijo in sponzorje.
Felix je lopar prvič prijel še pred prvim rojstnim dnem, pri treh letih pa je že igral z očetom. Ker je bil še premajhen, da bi z nogami dosegel tla in videl čez rob mize, je med igro z očetom sedel kar na njej. Danes Stephane z njima noče več igrati, saj ga sinova že nekaj let redno premagujeta, kar ga spravlja ob živce, je hudomušno pojasnil Felix. Pri štirih letih je v Montpellieru videl kitajskega igralca Chen Jiana, ki je uporabljal prijem penhold. »Všeč mi je bilo, kako je igral, in želel sem postati tak kot on,« je Felix povedal v intervjuju za myTischtennis. Chen je postal njegov prvi vzornik, po katerem je povzel tudi način držanja loparja.
V širšem evropskem prostoru je nase prvi opozoril tri leta starejši Alexis, Felix pa se je nato še hitreje prebil proti svetovnemu vrhu. Starejši brat mu je sprva pomagal pri razvoju, danes pa se veliko naučita drug od drugega. Za mizo sta tekmeca, zunaj nje pa predvsem zaveznika. »Včasih sva nasprotnika, a 99 odstotkov časa sva bolj skupaj kot drug proti drugemu,« je njun odnos opisal Felix. V Ljubljani sta znova potrdila, kako dobro se dopolnjujeta, saj sta ubranila naslov evropskih prvakov v dvojicah.
Timo Boll se ni zmotil
Lebrun se je proti svetovnemu vrhu prebil z izjemno hitrostjo. Leta 2023 je pri 16 letih osvojil zlato kolajno na evropskih igrah v Krakovu, kjer je v finalu premagal Portugalca Marcosa Freitasa. Jeseni se je prvič prebil med deseterico najboljših na svetovni lestvici, marca 2024 pa je bil že peti. Junija istega leta je na turnirju v Chongqingu premagal slovitega Tima Bolla. Nemec, eden največjih evropskih igralcev svoje generacije, je v komaj 17-letnem Francozu prepoznal prihodnjega evropskega superzvezdnika. »Lahko bi postal novi evropski superzvezdnik. Lahko bi podrl vse moje rekorde. Še tako mlad je in že tako dober,« je dejal Timo Boll.
Le nekaj mesecev pozneje je na olimpijskih igrah v Parizu osvojil bronasti medalji v posamični in ekipni konkurenci. Leta 2025 je z Alexisom osvojil bron v moških dvojicah na svetovnem prvenstvu v Dohi, s francosko reprezentanco pa še naslov evropskega ekipnega prvaka v Zadru. Avgusta 2026 je z zmago na turnirju Europe Smash na Švedskem dosegel drugo mesto na svetovni lestvici in postal prvi Francoz, ki je osvojil posamični naslov na turnirju serije WTT Grand Smash.
Cilj postati prvi igralec sveta
Njegov cilj je postati prvi igralec sveta v športu, v katerem že desetletja prevladujejo kitajski igralci. Z njimi se je v zadnjih sezonah vse pogosteje kosal tudi na največjih tekmovanjih. V intervjuju za Eurosport je priznal, da so bili kitajski tekmeci prej preprosto boljši od njega, sam pa je medtem odpravil nekatere slabosti v svoji igri. Za preboj na prvo mesto mora še napredovati, zlasti pri servisu in sprejemu. »Ko sem na najvišji ravni, lahko premagam vsakogar,« je samozavestno ocenil svoje možnosti. Z drugim mestom na svetovni lestvici se je avgusta 2026 približal vodilnemu položaju, naslov evropskega prvaka v Ljubljani pa je potrdil, da zna zmagovati tudi pod pritiskom.
Zunaj dvorane je precej bolj običajen mladenič, kot bi lahko sklepali po njegovih dosežkih. Rad bere biografije športnikov, spremlja tenis in nogomet, v prostem času pa z bratom Alexisom igra videoigre ter se pomeri v tenisu ali padlu. Tudi pri nogometu sta si nasprotnika: Felix navija za Lyon, Alexis za Marseille. Športne ambicije mladega Francoza so velike, a njegova zgodba se še zdaleč ni končala. x