Ne seveda zato, ker si ne bi zaželel vnovičnega snidenja z reprezentančnimi kolegi, toda minutaža pri Leedsu mu je v zadnjem času precej skopo odmerjena. Od zadnjih osmih prvenstvenih tekem je Bijol zaigral le na dveh, pa še to je proti Arsenalu dobil le štiri minute. »Med kariero je veliko vzponov in padcev, sem se že kar malce privadil na to. Ne vem, ali je dobro ali slabo, da sem se privadil, zagotovo pa sem nezadovoljen, tega ne skrivam. Malo sem razočaran nad situacijo, stvar se je nepričakovano hitro obrnila. Za mano ni ravno najlepši mesec, a po drugi strani gre klubu dobro in smo tu nekje, kjer si želimo biti. To je dobra plat vsega skupaj,« je začel Bijol.

Če je bil v zaključku lanske sezone, ko je Leeds nizal zelo dobre rezultate, standardni član prve enajsterice, ga v letošnji trener Daniel Farke pogosto pusti oziroma pozabi na klopi. »Mislim, da sem veliko pokazal v tem letu dni, in zaradi tega sem malce razočaran nad vsem skupaj. V nogometu si res veliko odvisen od ene same osebe. Je, kar je. Treba je delati naprej. Če si na treningih pravi, če trdo delaš, se ti enkrat vseeno povrne, vsaj do zdaj se vedno je. Glavo gor in gremo dalje.«

Proti Škotski smo prikazali eno boljših predstav, odkar sem zraven. To vzbudi dodatno zanimanje pri navijačih. Sam bi si želel, da bi bilo malce več podpore tudi, ko nam ne gre. Ni vedno vse lepo, a smo tega že navajeni.

Morda tega ne bo izrekel povsem direktno, a če beremo med vrsticami, je več kot očitno, da je nezadovoljen s svojim statusom pri nemškem trenerju. Pri tem se zaveda, da bodo njegove besede hitro dosegle tudi otoške medije in njegov Leeds. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še malce dlje. »Vem, a saj ni kaj skrivati. Vsak nogometaš, če ne igra, je nezadovoljen, to so dejstva. Lagal bi, če bi kaj drugače rekel. Po drugi strani pa je res, da gre klubu dobro, in si tega vesel. To je velik klub z izjemnimi navijači, tako da mora biti odnos ves čas pravi, tudi na treningih, ker se lahko čez noč zgodi, da igraš naslednji dan in se moraš takrat dokazati. Kot sem že rekel, delati naprej in potem videti, kaj bo najboljše za mojo prihodnost,« na to temo še pravi Bijol, ki se mu obraz razjasni ob omembi reprezentance.

Pri 27 letih že 77 nastopov

V nasprotju z  Leedsom je Bijol v obrambi slovenske reprezentance praktično nezamenljiv. Zgovoren je podatek, da je na zadnjih 30 reprezentančnih tekmah, z izjemo junijske prijateljske tekme s Hrvaško, vselej igral od prve do zadnje minute.

V dresu z državnim grbom je pri 27 letih zbral že 77 nastopov, zadnji pa mu je ostal v zelo lepem spominu. Ne le zmaga na gostovanju proti Škotski, tudi ali predvsem predstava na Hampden Parku je bila tista, ki je na sončni strani Alp znova zanetila zanimanje za reprezentančni nogomet. »Mislim, da smo oktobra končali v odličnem vzdušju in z eno boljših predstav, odkar sem zraven.« Želja je seveda nadaljevati v tej smeri. Prvič že v petek, ko se bo izbrana vrsta po petih letih vrnila v Ljudski vrt.

Švica je tudi tokrat v vlogi favorita, Slovenci pa optimizem gradijo na nekem skupnem konsenzu, da je bila krivulja kakovosti slovenskih predstav vseskozi zasukana navzgor. »Ne vidim razlogov, da ne bi nadaljevali v oktobrskem slogu. Na vseh prejšnjih tekmah in v vseh ciklih je šlo vse v pravo smer, igra je bila vedno boljša, tudi kar zadeva vsega drugo, je vse funkcioniralo. Zdaj nas zagotovo čaka najtežja tekma skupine proti Švici v Ljudskem vrtu. Tudi to je nekaj posebnega, neki nov naboj. Upamo, da bomo že v petek lahko potrdili drugo mesto v skupini in dodatno pritisnili na Švico,« se nadeja Bijol, ki pravi, da se ob natrpanem urniku ne sliši prav pogosto z reprezentančnimi soigralci. »En mesec hitro mine. Urnik je natrpan, sploh tisti, ki igrajo tudi v evropskih tekmovanjih, so veliko od doma. Še z ženami se bolj redko slišijo, kaj šele, da bi meni pisali. (Smeh.)«

Priporočamo