Xavi Simons se je rodil v Amsterdamu, a odraščal v tihi španski vasici Rojales v Alicanteju. Ko je vezist Tottenhama poleti prišel odpreti nogometno igrišče ob šoli, ki jo je obiskoval pred življenjsko spremembo – selitvijo v slovito akademijo Barcelone pri sedmih letih, je okoli sto otrok čakalo v vrsti, da je lahko srečalo lokalnega junaka. Kljub neznosni vročini je Xavi podpisal vsako majico in se z fotografiral s člani fundacije Johana Cruyffa. Ta od leta 2003 podeljuje nagrado za nizozemskega talenta leta, igrišče pa zgradi v čast zmagovalcu na lokaciji, ki jo izbere sam. Simons je nagrado prejel pred tremi leti in izbral zgoraj omenjeno vasico.
Ime je dobil po Xaviju Hernandezu
Xavi šteje komaj 23 let, a se zdi, kot da je pod nogometnimi žarometi že precej dlje. Posnetki mladeniča, ki slalomira mimo branilcev, so postali viralni, še preden je bil najstnik. Bil je del mogočne generacije v La Masiji, akademiji Barcelone, ki je vključevala Alejandra Baldeja, Fermina Lopeza in Gavija. Pri 15 letih je nastopil v oglasu za Nike skupaj z Ronaldinhom, Andreo Pirlom in Kevinom De Bruynom. Poleti bi moral imeti eno ključnih vlog pri Nizozemski na svetovnem prvenstvu, a je aprila utrpel poškodbo sprednje križne vezi, zaradi česar ga čaka še nekajmesečni počitek.
A športna nesreča mu je po drugi strani prinesla redko priložnost – več časa z družino, vključno z babico Rinio, ki so ji pred približno petimi leti diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen. Xavi govori šest jezikov in je živel v nekaterih najbolj znanih delih sveta. Rojales ni posebej glamurozen, a ima posebno mesto v njegovem srcu, kljub težavam, s katerimi se je soočala njegova družina. »Ko se vrnem sem, sem daleč od resničnosti,« pravi. »Ljudje tu me dojemajo kot malega Xavija, ki ga poznajo od vedno, ne kot Xavija iz Tottenhama in reprezentance. Osrečuje me, da so ponosni name. Po ulici lahko hodim brez težav. Tu imam mir.«
Xavi se je rodil na sedmi rojstni dan svojega brata Faustina. Njegova mama Peggy sprva ni vedela, kako bi ga imenovala. »Pet dni ni imel imena. Potem sem gledala Barcelono in na televizijskem zaslonu zagledala Xavija Hernandeza,« se spominja. Xavi Simons je hitro dokazal, da je vreden imena enega najboljših vezistov vseh časov. »Ko je šel v vrtec, je šel v polni opremi, s kopačkami in žogo. Imam posnetke Xavija pri dveh letih, kako razlaga taktične podrobnosti v igri. Kako je lahko dvoletni fant to razumel? Poznal je tudi vse grbe klubov na Nizozemskem, igralce in trenerje,« je razlagala njegova mama.
Na slavo v mladih letih ga niso pripravili
Peggyjina starša, Rinia in John, sta prihajala iz nekdanje nizozemske kolonije Surinam. Na Nizozemsko sta se preselila zaradi študija in dela. Peggy je odraščala na Nizozemskem in delala pri Suriname Airways, a se je z družino odločila preseliti v Španijo, potem ko je redno obiskovala prijateljico v Barceloni. Ker je bilo ceneje, so se odločili za majhno stanovanje v Rojalesu. Z mamo, mlajšo sestro Priscillo in dvema sinovoma se je preselila, ko je bil Xavi star tri leta. Zaradi prostorske stiske so vsi spali v isti postelji. »Bilo je zapleteno, saj nisem našla službe. Mislila sem, da se bomo morali vrniti v Amsterdam, a nisem želela dopustiti, da bi mi spodletelo.«
Mamine stiske Xavi ni občutil. Vsak dan je hodil v šolo, doma pojedel kosilo, nato pa odhitel na betonsko igrišče za vogalom. Zvečer je treniral v lokalnem klubu. »Cel dan sem preživel zunaj in bil zadovoljen z osnovnimi stvarmi v življenju. S časom sem spoznal, da naša življenjska situacija ni bila normalna. Mama se je za nas zelo žrtvovala. Rad bi se ji zahvalil, da mi ni pokazala, kako težko je bilo. Pogosto je bila lačna, ostali pa smo vedno imeli hrano na mizi.«
Xavi se v Rojales vrača vsako poletje. Zadnji dve leti gosti festival, kjer se družine lahko udeležijo različnih aktivnosti. Skupnosti je želel vrniti nekaj trajnega, zato je fundacijo Cruyff prosil, da tam zgradi kakovostno umetno igrišče. Pri vsega sedmih letih se je zaradi nadarjenosti preselil v Barcelono in navduševal, a je to imelo svojo ceno. Posnetki njegove igre so nabrali milijone ogledov na YouTubu in dobil je oznako čudežnega dečka. Podpisal je pogodbo z Nikom in prejel 10 parov kopačk v različnih barvah. Mama je poskrbela, da jih je delil z ostalimi soigralci. Do 14. leta je že imel okoli milijon sledilcev na Instagramu. »Na slavo me niso pripravili. Bilo je veliko pozitivnih stvari, a nisem mogel denimo na igrišče s prijatelji, ker so ljudje vedno hoteli nekaj od mene. To ni bilo normalno. Imel sem morda več sledilcev kot igralci prve ekipe.«
Želi se učiti in rasti tudi zunaj igrišč
Xavi te dni trdo dela, da bi se čim hitreje vrnil na nogometna igrišča, a med rehabilitacijo poskuša ostati zaposlen. Ob številnih dejavnostih se je vpisal tudi na poslovni tečaj na univerzi Harvard. Kot je razkril na LinkedInu, je bil sprejet na program »Crossover Into Business«, ki poteka na daljavo in je namenjen profesionalnim športnikom, da se bolje pripravijo na poslovne dejavnosti med in po aktivni karieri. »Med okrevanjem poskušam svoj čas izkoristiti na najboljši možni način. Želim se učiti in rasti tudi zunaj igrišč. Želim bolje razumeti poslovno plat igre, se učiti od ljudi iz različnih panog in se razvijati kot oseba. Vrnitev na zelenice je še vedno moja prioriteta številka ena. Hkrati pa želim to obdobje izkoristiti za učenje in vlaganje vase.« Simons je razkril, da je v zadnjih tednih preživel nekaj časa v ZDA in med bivanjem v Bostonu obiskal Harvard. Tam se je družil tudi z Jaysonom Tatumom, košarkarjem Boston Celtics v ligi NBA, in Davidom Pastrnakom, kapetanom Boston Bruins v ligi NFL.
Ko se bo vrnil v polno pripravljenost, ga čaka ena ključnih vlog pri Tottenhamu, ki ni dobro vstopil v sezono. Po tem, ko se ni dogovoril za pogodbo pri Barceloni, ga je pot v dozdajšnji karieri do Londona peljala prek PSG, PSV in Leipziga, kjer je dve sezoni uspešno sodeloval z Benjaminom Šeškom. Trener Tottenhama Roberto De Zerbi je Xavija opisal kot vodjo, ker ima »pravi značaj, da sprejme žogo, ko je pritisk največji«. Xavi verjame, da to izvira iz igranja z bratom Faustinom in njegovimi prijatelji na zunanjih igriščih. Dvakrat večji nasprotniki so ga brcali in poskušali podreti, a ga je to naredilo močnejšega. Kako zelo, želi dokazati v nadaljevanju kariere. Kljub mladosti pa se že pripravlja tudi na čas po njej.