»Zdelo se nam je ključno, da ohranimo Zlato lisico kot krovno znamko. Gre za znamko, na katero je lahko slovenski šport ponosen. Zelo pomembno je, da s tem izrazimo spoštovanje mnogim desetletjem in številnim dosežkom mariborskih organizatorjev, ki so znamko zgradili in je postala del slovenske športne identitete,« je Luka Steiner za STA komentiral vrnitev Zlate lisice v mednarodni tekmovalni šport ob predstavitvi smučarskih reprezentanc pred tekmovalno zimo na Brdu pri Kranju.
Prvo tekmovanje alpskih smučark z imenom Zlata lisica so na Mariborskem Pohorju izpeljali 27. in 28. februarja 1964, zadnja tekma na Pohorju s tem imenom je potekala leta 2019, nato pa so bili zaradi pomanjkanja snega in težav s progo v Mariboru prisiljeni tekmo prestaviti v Kranjsko Goro, kamor se je kasneje tudi dokončno preselila. Nazadnje sta ženski tekmi svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu na podkorenski strmini potekali brez imena oziroma zgolj kot ženska tekma.
»Smučarski klub, ki je bil lastnik blagovne znamke, se je znašel v določenih finančnih težavah in v postopkih prisilnega prestrukturiranja,« je Steiner opisal neposredni sprožilec, ko so se odzvali na težave ASK Branik Maribor in ženski smučarski tekmi v Sloveniji znova vrnili poimenovanje Zlata lisica. »Takšno tradicijo, zapuščino bi bilo res škoda zanemariti, zato smo veseli, da lahko po krajšem obdobju premora Zlato lisico znova štejemo naprej. Mislim, da se bo število uspešnih izvedb tega dogodka še povečevalo,« je bil ob ohranitvi bogate mariborske smučarske tradicije zadovoljen Steiner.
»Za to tekmo je v prvi vrsti pomembno, da je v Sloveniji, možnosti in priložnosti v prihodnje pa bodo pokazale, kje je najbolje, da se ta tekma odvija, oziroma kje bo to sploh mogoče,« Steiner meni, da še obstaja upanje, da se bo lahko tekmovanje vrnilo v Maribor oziroma na Pohorje. Naslednja ženska tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju pod novim-starim imenom Zlata lisica bo v Kranjski Gori 29. in 30. januarja.
Predsednica organizacijskega odbora tekmovanja Barbara Kürner Čad vrnitev starega poimenovanja označuje za zelo pomembno. »Za to tekmo smo vsi ves čas uporabljali ime Zlata lisica, zdaj je to uradno mogoče tudi iz formalnih razlogov, saj je smučarska zveza po novem lastnica blagovne znamke. Spoštujemo in cenimo, kar so Mariborčani zgradili okrog te blagovne znamke, ter želimo nadaljevati tradicijo, ki so jo začeli v Mariboru; verjamemo, da bo to ostala tradicionalna tekma za ženske,« je poudarila predsednica organizacijskega odbora.
Zamisli o vnovični izvedbi smučarskih tekem v Mariboru niso zamrle. »Kakšne so možnosti, je težko oceniti, so pa razmišljanja, da bi v Mariboru lahko kdaj v prihodnje izpeljali mestno tekmo, paralelni slalom,« pravi. Za klasični tekmi v veleslalomu in slalomu za zdaj ni videti, da bi se lahko zagotovili stabilni pogoji za izvedbo tekmovanja na Pohorju, kar je tudi Mednarodna smučarska zveza izpostavila kot problem, je opozorila Kürner-Čadova. Ohranitev same tekme v Sloveniji ima za razvoj smučanja v naši državi velik pomen.
Prav možnost, da si lahko tekmo ogledajo doma, je po njenem mnenju velik magnet za mlade, da se odločijo za šport, ki zaradi vremenskih razmer ni najbolj dostopen, ni med najcenejšimi in je zaradi treningov v tujini tudi časovno med zahtevnejšimi. »Mladi se poistovetijo s tekmovalkami in dobijo veselje in zagon za to, da bi tudi oni kdaj kaj dosegli,« je prepričana.