Priznati moram, da sem se v četrtek ob 8. uri zjutraj iz Ljubljane podal z velikimi očmi. Odpravil sem se poročat na svoje prve olimpijske igre. Čeprav so mi novinarski kolegi iz redakcije, ki imajo za seboj že lepo število izkušenj, dejali, naj le uživam v svojem delu, je bilo prisotnega veliko vznemirjenja. Vseeno gre za največji športni dogodek, s katerega treba poročati čim bolj kakovostno.
Vseeno sem v življenju nabral že toliko izkušenj, da sem se zavedal nečesa. Ko se odpravljaš na veliko tekmovanje v Italijo, je najbolje, da ne pričakuješ ničesar ali pa morda le kaos, sem si dejal. Po štirih urah in pol vožnje iz Ljubljane, ko je ljubljanski dež končno zamenjalo sonce v Dolomitih, pa sem v Predazzu prišel do konkretnega odgovora na zgornjo tezo. Odgovor se glasi: ne pričakuj ničesar.
Na San Pellegrinu ne vedo
nič o igrah
Bolj ko sem se bližal končni destinaciji, bolj smo se spraševali, ali smo zavili na pravi naslov. Na poti iz Slovenije do Predazza je bilo le v Bellunu, takoj ko zaviješ z avtoceste proti Dolomitom, opaziti nekaj manjših oglasnih panojev, da se bo v petek v bližini začel največji športni dogodek na svetu. Pot nas je vodila preko prelaza San Pellegrino, ki je od skakalnega centra v Predazzu – ta bo za Slovence najbolj zanimivo prizorišče na igrah – oddaljen deset kilometrov. Ko bi človek pričakoval, da bo že vse v znamenju olimpijskih iger, doživi največje presenečenje. Priznano smučarsko letovišče je napol prazno, čeprav so pogoji za smučanje odlični. Na oglasnih panojih so reklame le za tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju v Val di Fassi, ki bodo na sporedu 7. in 8. marca. O olimpijskih igrah ne duha ne sluha.
Ko smo se spustili po cesti v Predazzo, se tudi v gostitelju skakalnih tekem ambient ni kaj dosti spremenil. Avto smo parkirali v središču in na hitro opravili sprehod po manjšem mestecu, ki šteje 4500 prebivalcev. Razen nekaj žandarjev na cestah in cestnih znakov, kje se nahaja olimpijska vas, olimpijskega duha ni mogoče začutiti. Tudi želja, da si privoščimo prvi olimpijski spominek, se nam ni izpolnila, saj stojnice z uradnimi rekviziti na prvem sprehodu po mestu sploh nismo našli.
Sledilo je tudi pozitivno presenečenje
Ko smo se že začeli resno spraševati, ali smo na pravem mestu, nam je odleglo od srca, ko smo prišli v akreditacijski center. Tam je na veliko presenečenje vse potekalo zelo hitro in gladko. Imeli pa smo še to srečo, da smo prispeli prav v trenutku, ko so tja prispeli tudi kolegi s slovenske nacionalne televizije, tako da smo zares vedeli, da smo na pravem mestu ob pravem času.
Po drugi strani si organizatorji zaslužijo tudi pohvale. Čeprav se je do zadnjega ugibalo, kako bodo pripravljena olimpijska prizorišča v Predazzu, ob prihodu nismo videli niti enega delovnega stroja več. Vse se zdi pripravljeno na veliki dogodek. Le v večernih urah, ko smo vstopili na stadion, kjer so skakalke že opravile prvi uradni trening na srednji napravi, je bilo videti še nekaj delavcev, ki so panično pripravljali prireditveni prostor. Da v Italiji vseeno ni veliko posluha za smučarske skoke, je opaziti že na prvi pogled. Tribune za gledalce ob skakalnici so izredno majhne, tudi v medijskem prostoru je bilo med prvim treningom videti le močno slovensko medijsko ekipo, ostala mesta so bila prazna. Nekaj tujih novinarjev, ki so že prišli, se je strinjalo, da je prvi vtis zelo hladen. Vsi se nadejamo, da bo povsem drugače že v soboto, ko bo tukaj prva tekma skakalk na srednji napravi in se obeta tudi romanje slovenskih navijačev, ki se nadejajo zlate kolajne slovenske junakinje Nike Prevc.
Slovenski navijači se bodo na stadionu počutili zelo domače, saj bodo vseskozi lahko poslušali tudi slovensko besedo. Tudi nam namreč ni ušlo, da smo ob prihodu na stadion zaznali znan glas. Na skakalnih tekmah bo namreč uradni napovedovalec dogodka Bojan Makovec, dolga leta glavni napovedovalec tekem svetovnega pokala v Planici. Zaradi odličnega znanja tujih jezikov, seveda tekoče govori tudi italijansko, je priljubljeni Maki v Predazzu dobil priložnost, da si uresniči življenjske sanje, da bo njegov glas slišan tudi na olimpijskih igrah.