V oranžnem dresu je prvič zaigral tudi slovenski reprezentančni organizator igre Uroš Planinšič, ki se je po dveh letih v tujini – igral je za nizozemski Lycurgus in v minuli sezoni za Verono – vrnil v Slovenijo. Z 28-letnim odbojkarjem iz Hoč smo se pogovarjali pred odhodom na Poljsko.
Na evropskem prvenstvu ste bili prvič na velikem tekmovanju prvi podajalec reprezentance. Kaj vam pomeni ta izkušnja?
Občutki po letošnji reprezentančni sezoni so zelo dobri, čeprav je na koncu ostal občutek, kot da bi ugriznil v limono. Ko se je glava umirila, sem stopil korak nazaj in videl, koliko dela smo opravili. Ne le jaz, ampak tudi drugi igralci, ki prej niso imeli vidnejše vloge. Od Nika Mujanovića, Roka Bračka in Grega Okrogliča do Saša Štalekarja, ki je že leta zraven, a ni veliko igral. Še pred letom ali dvema si ne bi mislili, da bomo igrali tekme, na katerih se odloča o kolajnah, in da bo odgovornost na nas. Morda bi se nam to zdelo prezgodaj, letos pa je postalo realnost. Verjamem, da smo vsi dobro izkoristili priložnost. Na doseženem ne smemo zaspati, ampak nam mora biti motivacija, da še naprej gradimo to, kar smo ustvarili.
Slovenija je osvojila četrto mesto, a je po porazu na tekmi za bronasto kolajno ostal grenak priokus. Kje ste zamudili priložnost za kolajno?
Lagal bi, če bi rekel, da po evropskem prvenstvu nismo bili razočarani. Bili smo zelo čustveni, tekle so tudi solze. Vsi – igralci, člani štaba in tisti, ki so nas podpirali – smo si neizmerno želeli uspeha in verjeli vanj. Toda takšen je šport, razlike med ekipami so zares majhne. Tudi Finska, ki morda na lestvici ni tako visoko, je letos zmagala v zlati ligi, prihodnje leto pa bo igrala v ligi narodov. To ni več drugorazredna ekipa. Premagala je Italijo in nas ter imela res dobro prvenstvo. Zdaj lahko premlevamo, kaj bi lahko storili bolje, vendar si lahko s tem na kratek rok naredimo več škode kot koristi. Napake bomo analizirali in jih poskušali odpraviti. Če stopimo korak nazaj, vidimo, da je za nami dobra sezona. Kot ekipa smo zrasli, v njej je bilo veliko mladih in novih obrazov, vse leto pa smo dobro delovali. Mislim, da bi morali biti na koncu zadovoljni.
Kaj vam še manjka, da bi bili tudi v prihodnje redno v boju za kolajne?
Zagotovo so nam manjkali nekateri igralci, od Tončka Šterna, ki ga ni bilo z nami, do Tineta Urnauta, ki se je poškodoval na tekmi proti Češki. Oba lahko obrneta potek tekme. Morda bi z njima lahko zmagali, vendar ju ni bilo. Izboljšamo se lahko pri servisu ter postanemo bolj konstantni v bloku in obrambi. Tudi na treningih smo lahko bolj zbrani in dajemo še več od sebe. Igramo lahko hitreje in natančneje. Veliko je malenkosti, ki se morda ne zdijo pomembne, a na tekmah zelo izenačenih ekip pogosto odločajo.
Zdaj so na vrsti klubske obveznosti. Kaj vas je prepričalo, da ste se po dveh letih igranja v tujini odločili za ACH Volley?
ACH Volley je že lani dokazal, da misli resno. Prepričala me je njegova zgodba, poleg tega iz reprezentance poznam ogromno igralcev in vem, da so vrhunski profesionalci, zato odločitev ni bila težka. V ekipi čutim pozitivno energijo in zagnanost, ki bosta letos še kako potrebni. Svojo igro želim nadgrajevati in čim bolj pomagati ekipi, da se uvrsti v ligo prvakov in se prebije iz skupine. Kot se je pokazalo že v reprezentanci, se rezultati pogosto postavijo na svoje mesto, če napreduješ iz tekme v tekmo, daješ vse od sebe in vztrajno delaš za skupni cilj.
Mesto podajalca si boste, tako kot lani v reprezentanci, delili z Gregorjem Ropretom. Kako si predstavljate vajino sodelovanje?
Grega je zelo izkušen podajalec, od katerega se lahko veliko naučim. Predstavlja zdravo konkurenco, saj si vsi želimo igrati in zato tudi treniramo. Včasih se lahko pojavi slaba volja, vendar je pomembno, da razumemo, da so odločitve sprejete v dobro ekipe. Vsi moramo imeti skupne cilje in ne gledati vsak nase. Takšna konkurenca lahko dvigne raven treningov, to pa moramo prenesti tudi na tekme.
Liga prvakov vam ni neznanka, saj ste v njej igrali že v dresu Maribora, vendar so bili takrat rezultatski cilji drugačni. Kako gledate na to tekmovanje?
Za menoj je ena sezona v ligi prvakov, v naši ekipi pa je kar nekaj igralcev, ki imajo na tem tekmovanju že precej izkušenj. Te nam bodo zagotovo prišle prav. Liga prvakov je najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje, na katerem ni slabih ekip. Seveda se moramo najprej vanjo uvrstiti, kar ne bo lahko. Kvalifikacije so na sporedu na začetku sezone, ko ekipe še niso v optimalnem tekmovalnem ritmu. Poleg tega nas pestijo poškodbe, zato se bomo morali na tekme dobro pripraviti. Verjamem, da imamo tudi brez Tineta Urnauta in ob nekaterih drugih manjših poškodbah dovolj kakovosti za uvrstitev v ligo prvakov, vendar bomo morali to potrditi na igrišču.
V kvalifikacijah vas čaka zmagovalec dvoboja med Orionom Starsom in Štipom UGD. Ker dobro poznate nizozemsko odbojko, kako gledate na morebitni obračun z nizozemskimi prvaki?
Na Nizozemskem sem igral pred dvema sezonama. Od takrat se je v ekipi zamenjalo kar nekaj igralcev, zato lanske zasedbe ne poznam. Za Orion igra tudi slovenski reprezentant Gregor Pernuš, zato se bom veselil, če se bomo pomerili z njim. Poleg njega imajo še zelo dobrega korektorja Wouterja ter Maata in nekaj izkušenih igralcev, zato zagotovo niso ekipa, s katero bi lahko zlahka opravili. So resen nasprotnik, ki se prav tako želi uvrstiti v ligo prvakov.
Na začetku sezone je zaradi poškodb in poznega prihoda reprezentantov malo časa za uigravanje. Ali ga bo vseeno dovolj, da boste že v kvalifikacijah na visoki ravni?
Naloga strokovnega vodstva je, da formo ekipe načrtuje tako, da smo najboljši v najpomembnejših obdobjih. Kvalifikacije za ligo prvakov so zelo pomembne, vendar zaradi dolgih reprezentančnih sezon nimamo veliko časa za uigravanje. Naša prednost je, da je v ekipi veliko slovenskih reprezentantov, ki smo skupaj igrali že v reprezentanci. Dobro se poznamo, zato bomo lahko hitreje ujeli pravi ritem. Verjamem, da nas bo strokovno vodstvo dobro pripravilo, na igrišču pa bomo morali pokazati, da si zaslužimo nastop v ligi prvakov.
Sezono boste začeli s sobotno tekmo domačega superpokala proti soboški Panviti Pomgrad, ki bo letos prvič na sporedu. Kako pomembno bi bilo začeti z lovoriko?
V takšnih finalih smo že večkrat videli, da lahko pride do presenečenj. Superpokal kot novost prinaša dodatno motivacijo, saj si vsi želimo biti prvi, ki bomo osvojili to lovoriko. Želja po zmagi bo zagotovo velika. Prve tekme že vsi težko pričakujemo, sploh tisti, ki treniramo že mesec dni. Verjamem, da bomo pripravljeni in da bomo z zmago odprli sezono.