Slovenci se bodo potegovali za svoj že 16. nastop na EP. Na tekmovanjih stare celine, ki potekajo od leta 1994, so doslej manjkali le dvakrat: v Italiji 1998 (selektor je bil Slavko Ivezič; Slovenija je bila v skupini tretja za Francijo in Češko ter pred Izraelom) in na Danskem 2014 (selektor Boris Denič; spet tretja za Islandijo in Belorusijo ter pred Romunijo). Največji uspeh Slovenije je srebrna kolajna pred domačimi gledalci leta 2004, ko so v finalu v Tivoliju pred 7.000 gledalci izbranci selektorja Toneta Tislja izgubili proti Nemčiji s 25:30. Nato je samo še enkrat igrala v polfinalu: leta 2020 je v Stockholmu med elitno četverico ekipa pod vodstvom Šveda srbskih korenin Ljubomirja Vranješa najprej klonila proti Španiji z 32:34, na tekmi za bron pa še proti Norveški z 20:28. Vranješ je le dve leti kasneje poskrbel za največji slovenski neuspeh v zgodovini EP z izpadom po prvem delu in končnim 16. mestom, takoj po Euru je dobil nogo, nasledil pa ga je Uroš Zorman.
Osemnajsti EP v zgodovini bodo med 13. in 30. januarjem 2028 sogostile tri države s štirimi mesti: Portugalska (Lizbona), Švica (Zürich) in Španija (Madrid, Valencia). Nenavadno je, da med španskimi gostitelji ni Barcelone, kjer domuje najuspešnejši rokometni klub vseh časov. Neposredno uvrstitev na Euro 2028 si je poleg treh sogostiteljic priigrala tudi Danska kot aktualni prvak Evrope, ostalih 32 reprezentanc pa je bilo na marčevskem žrebu v Lizboni razdeljenih v štiri kakovostne bobne. V prvem je bila tudi Slovenija, kar je pomenilo tudi vlogo nosilca ene izmed osmih kvalifikacijskih skupin s po štirimi reprezentancami. Iz vsake izmed osmih skupin se bo neposredno na EP uvrstilo 20 reprezentanc: prvo- in drugouvrščene (skupaj 16) in štiri najboljše tretjeuvrščene med osmimi.
Najprej dve domači tekmi
Ples kroglic je odločil, da bo Slovenija šest kvalifikacijskih tekem med novembrom 2026 in majem 2027 odigrala (po dvokrožnem sistemu vsak z vsakim doma in v gosteh) proti Češki, Bosni in Hercegovini ter Izraelu. Zaenkrat sta znana le dva natančna termina slovenskih tekem: prva bo v sredo, 4. novembra, ob 18. uri proti Bosni in Hercegovini v Areni Bonifika v Kopru, druga pa tri dni kasneje ob 17.30 proti Izraelu v dvorani Golovec v Celju. Slovence 10. ali 11. marca 2027 čaka gostovanje na Češkem, 13. ali 14. marca povratni obračun s Čehi, 5. ali 6. maja tekma v gosteh z Bosno in Hercegovino, na zadnji tekmi skupinskega dela pa 9. maja proti Izraelu.
Posebnost uvodnega kvalifikacijskega ciklusa za Slovenijo je, da bo obe tekmi igrala doma (z Izraelom je zamenjala gostiteljstvo prvega medsebojnega dvoboja), selektor Uroš Zorman pa ne beži od vloge favorita v skupini 5. »Da, smo favoriti in od tega nikakor ne bežimo, toda to bomo morali pokazati in dokazati tudi na igrišču. A naš cilj je jasen – osvojiti prvo mesto v skupini in se uvrstiti na EP. Bosna in Hercegovina je naša stara znanka, od zadnjega obračuna z Izraelom je minilo že veliko časa, Češka pa v zadnjih letih kakovostno raste in postaja vedno bolj neugodna. Na začetku nove reprezentančne sezone je naš osnovni cilj osvojiti vse štiri točke na dveh domačih tekmah, potem pa se bomo osredotočili na priprave za januarsko svetovno prvenstvo v Nemčiji,« načrtuje Uroš Zorman, ki je predstavil tudi seznam vabljenih igralcev za domača dvoboja z Bosno in Hercegovino in Izrael.
Zorman zavrača očitke
Na seznamu med standardnimi reprezentanti in nosilci igre manjkata vratar Klemen Ferlin in Blaž Blagotinšek, prvič pa je na uradni akciji celjski dragulj Aljuš Anžič, prvi strelec slovenske lige in drugi evropske lige prvakov, ki mu bodo družbo delali tudi trije klubski soigralci (Gal Gaberšek, Lucijan Korošec, Uroš Miličević). Iz njegovega Slovana sta le dva igralca (Tim Cokan, Staš Slatinek Jovičić), sedmerico fantov iz domačih klubov pa zaključuje Timotej Grmšek (Trimo). Zorman je zavrnil tudi očitke, da slovenskim igralcem, ki pridejo iz tujine v Slovana, obljublja, da bodo tudi v reprezentanci, tistim, ki so že na Slovanu, pa so tako ali tako v izbrani vrsti: »Nisem takšen, kot si marsikdo misli in mi očita. Tisti, ki tako razmišljajo, se zelo motijo, ampak to je njihova težava. Jaz takšnih težav nimam. Pri meni igralci niso stari ali mladi, člani Slovana ali Celja, ampak le dobri in slabi oziroma v slabši formi.«