Zbiranje slovenskih kolajn v skakalnem centru Giuseppeja Dal Bena se je nadaljevalo v nedeljo zvečer, ko je Nika Prevc osvojila bronasto kolajno. To je bila že četrta slovenska kolajna v Predazzu, na slovenskem računu pa so poleg bronaste še dve zlati in ena srebrna.
20-letna slovenska šampionka je tokrat morala priznati premoč Anni Odine Stroem, ki je slavila že na srednji napravi, in še eni skakalki iz dežele Vikingov Eirin Marii Kvandal.
Močan veter v hrbet in zahtevna naprava, ki je drugačna od drugih v svetovnem pokalu, sta Slovenki prišla pod kožo. Slovenija je lahko le srečna, da je najmlajša iz družine Prevc tako vrhunska skakalka, da tudi s povprečnimi skoki pobira kolajne na največjem tekmovanju. Da pa z bronom spet ni najbolj zadovoljna, se vidi v njenih skopih odgovorih na vprašanja.
O tem, da bo iz Predazza domov odnesla celoten komplet kolajn.
Moram biti ponosna nase. Predvsem z zadnjim skokom sem sebi in vsem dokazala, da ne glede na vse zmorem. O kolajnah pa za zdaj še ne morem povedati veliko.
O razliki med prvim in drugim skokom na tekmi.
V drugo sem šla na vse ali nič, saj nisem imela kaj izgubiti. Po vseh opravljenih skokih na tej skakalnici nekako vseeno pridejo občutki, kaj je treba narediti, in mi je uspelo.
O težavah, ki jih je imela na skakalnici v Predazzu.
Ker nalet nima pravega ritma, sem imela težave že v sami zaletni poziciji. Na dan tekmovanja je bilo sicer tako le v poskusni seriji in nato prvem tekmovalnem skoku, finalni pa je bil že veliko boljši.
O pomenu še ene osvojene kolajne.
Pomeni mi zelo veliko. Predvsem zaradi vsega, kar se je dogajalo v mojem življenju v zadnjem tednu, in ker sem si nabrala ogromno izkušenj.
O tem, ali je zadovoljna s svojim izkupičkom na igrah.
Prve misli po obeh posamičnih tekmah so bile, da nisem izpolnila svojega cilja, saj sem si želela zlatega odličja. A zdaj, ko je vsega konec in se je že vse malce poleglo, lahko pogledam nazaj in rečem, da sem vesela, in z doseženim moram biti zadovoljna. Veliko sem se naučila in doživela cel vrtiljak čustev.
O občutkih na prvih olimpijskih igrah v karieri.
Nisem si predstavljala, da bo tako težko. Zato so te izkušnje še toliko več vredne. Celoten teden je bil zame nepozaben.
O tem, kaj ji je bilo na olimpijskih igrah najtežje.
Želja po uspehu in strah pred neuspehom obenem.
O tem, kje bo hranila kolajne doma.
Moram se še odločiti in najti zanimiv prostor zanje. O tem še nisem razmišljala.
O tem, kako je doživela zmago brata Domna.
Njegova zmaga me je zelo motivirala za mojo tekmo. Tekmo smo si s puncami ogledale skupaj v sobi, da smo se potem lažje pripravile na svojo tekmo.
O razpletu tekmovanja.
Anna je bila ves teden zelo samozavestna. Ves čas je kazala dobre skoke in zasluženo zmagala.
O odnosu z dvakratno olimpijsko prvakinjo Anno Odine Stroem.
Z Anno imava zelo odprt odnos. Je zelo odprta oseba in sva imeli že veliko toplih pogovorov. Njena družba mi je vedno prijetna in ji čestitam za vse uspehe na olimpijskih igrah.