Friederich Ebert Stifung ali FES študije zajemajo tematike, kot so politika, izobraževanje, zaposlovanje, mobilnost, družinsko življenje ter splošna stališča in percepcije, ugotoviti pa poskušajo, kako na dotične tematike gledajo mladi med 14 in 29 letom starosti. Projekt FES Youth Study Southeast Europe 2024 pa predstavlja mednarodni raziskovalni projekt, ki je bil sočasno izveden med mladimi iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore, Romunije, Srbije, Slovenije, Grčije in Turčije. V Sloveniji je bila anketna FES izvedena v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, med februarjem in marcem, v njej pa je sodelovalo 602 mladih. Na podlagi odgovorov so raziskovalci pripravili nacionalni vzorec, ki so ga včeraj tudi uradno predstavili.
Večina mladih se nagiba desno
V raziskavi so ugotovili, da je med letoma 2018 in 2024 med skoraj vsemi skupinami mladih prišlo do povečanja zanimanja za politiko ter za povečanje poznavanja politike. Kot so navedli v rezultatih, je ta porast izrazit predvsem med tistimi mladimi, ki se usmerjajo k desnim politikam. Raziskava je pokazala, da so se nekoč mladi bolj nagibali k levim politikam, danes pa se jih večina usmerja k desnim. Kot lahko vidimo na grafu, je zanimanje za politiko med mladimi najbolj naraslo prav med desno in skrajno desno usmerjenimi, medtem ko je med skrajno levimi zanimanje za politiko med leti 2018 in 2024 upadlo. Povedano drugače, mladi v Sloveniji se danes v povprečju nagibajo k politični desni sredini.
Porast nacionalizma in šovinizma
Kot razlog za spremembo oziroma nagibanje mladih k desnim politikam v raziskavi navajajo nedavne dogodke, kot so pandemija, izbruh rusko-ukrajinske in kasneje izraelsko-palestinske vojne. Menijo, da je vse to vodilo do protestov, ki so se jih udeleževali tudi mladi, s tem pa so postali politično bolj dejavni, zato se je opazno povečala stopnja nacionalizma in nacionalnega ponosa. Glavne politične prioritete in skrbi mladih pa so se premaknile od problematik zaposljivosti in podnebnih sprememb k zavedanju o pomembnosti zdravstvenega sistema in od stanovanjske problematike do zaskrbljenosti zaradi priseljevanja tujcev. Še eden izmed razlogov za porast desno usmerjenih mladih je tudi vse večja vrzel med spoloma. Raziskava FES ugotavlja, da je bila leta 2018 pri nekaterih ključnih političnih stališčih vrzel med spoloma neobstoječa, danes pa se kaže, da so fantje v primerjavi z dekleti postali manj tolerantni in bistveno bolj šovinistični.
Med mladimi prevladuje pesimizem
Del raziskave se posveča tudi vrednotam, strahu in splošni situaciji mladih v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da so mladi danes bistveno bolj pod stresom kot leta 2018, največji razkorak pa se je pokazal pri vprašanju o smislu življenja. Leta 2018 je le pet odstotkov vprašanih videlo življenje kot nesmiselno, danes pa nesmisel vidi 22 odstotkov mladih. Močno je upadlo zaupanje v javne institucije, vse več mladih pa verjame, da bo življenje v Sloveniji v naslednjih desetih letih postalo samo še slabše. Verjamejo tudi, da bo njihova prihodnost še slabša od trenutnega stanja ter da je vse manj verjetnosti za spremembo na bolje. Glede osebnih vrednot naj bi mladi vse manj prevzemali odgovornost, posledično si jih vse manj si želi obiskovati univerzo in ustvariti družino. V ugotovitvah so raziskovalci zapisali, da naj bi to bila posledica vse bolj pesimističnega pogleda na svet in prihodnost. Namen raziskave FES je prikazati čimbolj realno stanje med mladimi tako v Sloveniji kot drugod po svetu. V zakup moramo sicer vzeti dejstvo, da se je v Sloveniji na vprašanja odzvalo le 602 mladih, pa vendar to orisuje sliko in postavlja možnost primerjanja podatkov s preteklimi leti. Trenutni rezultati niso vzpodbudni in kažejo, da so mladi še kako vpeti v svet, ki močno vpliva nanje.
