Ko ekipa prejme gol iz zadnje akcije na tekmi, je razočaranje veliko. Slovenci so bili na pragu velike zmage proti Srbiji, s katero bi se uvrstila v izločilne boje, a je Srbija osvojila točko v trenutkih, ko so navijači že slavili zmago. Slovenska reprezentanca se je tekme na zgodovinski dan, ko je v Muenchen priromalo rekordih 20.000 Slovencev in Slovenk, lotila v skladu z njeno pomembnostjo in odmevnostjo derbija dveh držav nekdanje Jugoslavije. To je bila tekma, ki je pokazala, da je nogomet nekaj več tudi v Sloveniji.
V dvoboj so vstopili pogumno, odločno in samozavestno. Čeprav so imeli vsi igralci v nogah le eno tekmo na velikem tekmovanju, so od prve minute delovali kot rutinerji s kopico težkih tekem. Ko so vsi pričakovali prevlado Srbije in trpljenje Slovenije, je bilo prav obratno. Slovenci so z agresivnim pristopom dobivali dvoboje in druge žoge ter Srbijo spravili v podrejen položaj, ki se je nekajkrat panično branila. Srbski navijači, katere so slovenski preglasili, so bili zaskrbljeni, ko so Slovenci v prvem polčasu nizali priložnosti (pet), pri katerih pa so bili malo preveč nemirni, da bi jih spremenili v zadetek. Za popolno zadovoljstvo ob premoči je manjkal le gol. Medtem je vidno zaskrbljeni selektor Stojković komaj čakal na odmor, saj je bilo očitno, kako je njegove igralce strah in so igrali alibi nogomet, da so se čim prej želeli znebiti žoge. Srbija je skušala uveljaviti premoč v tehničnem znanju, a ko je prišla v priložnost, se je izkazala vratar Oblak ob izdatni pomoči soigralcev.
Glede na prikazano je bilo logično, da Slovenci vse tekme ne morejo odigrati v tako visokem ritmu. Razmerje moči se je spremenilo v korist Srbije, a v trenutkih, ko so najbolj trpeli, so jim bili v pomoč fantastični navijači. Ko so vsi pričakovali zadetek Srbije, je Slovenija izvedla protinapad za učbenike za vodstvo z zadetkom Karničnika, ki ga ni uspela zadržati do konca. Srbija je po zaostanku nizala priložnosti in ko je vse kazalo, da bo tudi sreča njen zaveznik, je Srbija izenačila v zadnjem napadu, kar si je po igri tudi zaslužila.
Izmed slovenskih igralcev je bil Oblak tradicionalno nadpovprečen. Karničnik je slovenski junak z doseženim golom na račun vztrajnosti in pljuč maratonca. Bijol in Drkušić sta bila težke bitke z robustnimi Vlahovičem, Mitrovićem in Jovićem. Janža je imel na levem boku zahtevno nalogo, da v navezi z Mlakarjem kroti kapetana Srbije Tadića, igralca za največ tehničnega znanja. V zvezni vrsti je bil Elšnik boljši kot proti Danski. Gnezda Čerin je bil šef sredine igrišča. Stojanovića je kar razganjalo od energije. V napadu sta bila Šeško in Šporar dobro pokrita. Kek je v drugem polčasu z menjavami lovil ravnovesje, na koncu pa je Srbija izenačila na račun premoči v višini.
