V podjetju so z rastjo zadovoljni, saj so imeli leto prej 7 milijonov evrov prihodkov in tudi dobiček se je povečal v enakem razmerju kot obseg prihodkov. Dober rezultat pripisujejo veliki gospodarski rasti, zato je bilo povpraševanje po investicijskih dobrinah večje. »Nekaj tega pripisujem tudi dobrim vladnim ukrepom, ki so bili sprejeti v smislu spodbujanja gospodarske rasti in aktivnosti,« pove direktor Virsa Renato Pahor. »To se odraža v povečanem povpraševanju in visoki gospodarski rasti, ljudje so se malo sprostili, če lahko tako rečem. Tisti prvi strah po nastopu koronske krize je minil in podjetja so potrebovala te investicije, kar se pri nas pozna. Ta trend nekako še traja, ali bo trajal do konca leta glede na nove okoliščine, ki jih imamo trenutno, pa je težko oceniti. Zelo dolgo najbrž ne, sledi verjetno kaka konsolidacija. Ampak ta trenutek še jahamo pozitiven val in imamo delo zagotovljeno za skoraj vse leto.«
Naraščanje cen surovin
Podjetje energetsko ni potratno in ni tako odvisno od cen energentov, v trenutni situaciji jih bolj skrbijo surovine in cene materiala na trgu. »V zadnjem obdobju smo priča precej velikemu naraščanju cen surovin, predvsem kovin pa tudi vseh drugih, zaradi podražitev v energetskem sektorju pa se draži vse,« poudarja Pahor. »Še večji problem so dobavne verige. Roki, ki so se v nekaterih primerih precej podaljšali, nam nekoliko hromijo proizvodnjo. Zaradi tega sicer ne zamujamo toliko z dobavami, so pa obljubljeni roki precej daljši, kot so jih bili naši kupci vajeni v preteklosti. Če smo bili prej sposobni izdelke dobaviti v štirih ali celo treh mesecih, kar je bilo dokaj hitro, se je ta čas zdaj skoraj podvojil. Na to ne moremo vplivati, kajti odvisni smo od nekaterih ključnih komponent, enako kot avtomobilska industrija – od čipov in krmilnih naprav, ki so prav tako iz čipov, teh enostavno primanjkuje. Iz teh elektronskih komponent so sestavljene vse naprave, tudi roboti. To smo nekako ublažili s tem, da smo povečali zaloge kritičnih komponent, čisto vsega pa ne moremo. Bistvenih podražitev na prodajni strani zaradi tega ni bilo.«
Virs približno tretjino prihodkov ustvarja na tujih trgih, na domačem ga nameravajo povečevati z novimi produkti in rešitvami, a je ta vseeno omejen. V podjetju so zelo veseli, da gredo lahko po dveh letih spet na sejme, s čimer računajo, da se bo delež prihodkov iz tujine še povečal. Zlata gazela je usmerjena v razvoj in ima ves čas v razvojni fazi nekaj projektov. Lani so uspešno zaključili projekt laserskega robotskega varjenja, za kar so na letošnjem industrijskem sejmu v Celju prejeli zlato priznanje. V načrtu imajo izdelavo še druge take laserske robotske aplikacije srednjecenovnega razreda, razširitev programa kolaborativnih robotov ter razširitev oziroma dopolnitev weld cockpita, svetovno priznane programske opreme oziroma rešitve za spremljanje in dokumentiranje ekonomskih in tehničnih parametrov na njihovih robotskih celicah. V srednjeročnem obdobju načrtujejo še laserski hibrid – gre za združevanje različnih tehnologij varjenja v en postopek. Načrtov jim ne manjka, doda prvi mož podjetja, a počasi bo za vse skupaj zmanjkalo ljudi in prostora.
Investicijo v nove
prostore zamaknili
Lani so v soseščini kupili zemljišče, povezano z obstoječim delom stavb podjetja, na katerem načrtujejo gradnjo kompetenčnega centra oziroma razvojno-demonstracijski center. Vanj bi preselili naprave, ki jih uporabljajo za predstavitve kupcem, in osebje, ki je zadolženo za razvoj novih produktov in rešitev, saj se v sedanjih prostorih razvojniki gnetejo skupaj s sodelavci, ki montirajo že prodane projekte. Investicija v nove prostore je vredna 20 odstotkov prihodkov podjetja, kar je razmeroma velik zalogaj. Glede na aktualne razmere in podražitve v gradbeništvu so v Virsu ocenili, da ta trenutek ni najbolj primeren za začetek gradnje, čeprav gradbeno dovoljenje za projekt že imajo. Odločili so se, da bodo investicijo zamaknili, najprej do jeseni, da bodo videli, kakšne bodo razmere takrat. V roku štirih mesecev so namreč dobili dve različni ponudbi istega izvajalca, razlika v ceni pa je bila petina zneska, kar je pri taki vrednosti pol milijona evrov razlike. Prestavitev investicije na rast podjetja v tem trenutku ne bo vplivala.
»Verjamem, da nam tudi v prihodnje idej ne bo zmanjkalo,« odgovarja Renato Pahor na vprašanje o prihodnosti podjetja v naslednjih letih. »Trend naraščanja ravni avtomatizacije in robotizacije v naši dejavnosti se bo zagotovo nadaljeval. Slovenija je glede robotizacije še vedno precej podhranjena, saj če se primerjamo z Nemčijo, imamo trikrat manj robotov na prebivalca v industriji kot v razvitih zahodnih državah, tako da je potencial tu še velik. Poleg tega v varilski dejavnosti primanjkuje delavcev in odhajajoče generacije prihajajoča ne nadomešča v dovolj veliki meri. Varilcev tako zmeraj bolj primanjkuje, kar je na neki način voda na naš mlin. In to zopet pomeni, da bo povpraševanje po avtomatizaciji in robotizaciji naraščalo tudi v prihodnje. Kakšni bodo konkretni trendi, je težko oceniti, gotovo pa bodo šli v tej smeri, da bomo ljudje v delovanje sistemov za avtomatizirano in robotizirano delo posegali vse manj. Vedno več se govori o povezovanju strojev med seboj, o internetu stvari, in vse to so stvari, ki jim tudi mi sledimo in jih upoštevamo pri razvoju prihodnjih izdelkov in rešitev.« x
