Potem, ko se je ob osamosvojitvi soočil z 94-odstotno izgubo trga, je KLS ne le preživel, temveč postal s takrat 50-odstotnim tržnim deležem v Evropi in 13-odstotnim na svetu eden najpomembnejših globalnih dobaviteljev avtomobilske industrije. Spoštovanja vredna je bila že več kot desetletje nazaj rast dodane vrednosti na zaposlenega: v letu 2010 je dosegla vrednost 70.381 evrov na zaposlenega.
Samozavestna trajnost slovenskega voditelja
Ko so lani praznovali 50-letnico družbo, so z dodano vrednostjo 120.000 evrov na zaposlenega obvladovali že 80-tržni delež v Evropi, produktivnost so od svetovne krize leta 2008 dvignili za kar sto odstotkov. Medtem ko so evropski konkurenti omagovali in klecnili, ker njihovi poslovni modeli niso bili več konkurenčni vzponu kitajskih ponudnikov, je KLS rasel in se krepil. Poleg evropskega trga danes na Kitajsko prodajo že več kot 15 odstotkov svojih proizvodov, v zadnjih letih tudi v Južno Ameriko.
Na praznovanju visokega jubileja avgusta 2022 v modernem kulturnem domu, obnovljenem prav s finančno podporo KLS-a, je Mirko Strašek, lastnik in direktor družbe, široki KLS-ovi poslovni družini povedal: »Ko smo pred leti določali zelo visoke cilje napredka naše družbe, so se nam zdeli skoraj neuresničljivi. Danes, ko je to obdobje za nami, pa ugotavljamo, da smo jih v večini presegli. To utrjuje našo samozavest in prepričanje, da zmoremo uspešno tekmovati na svetovnem trgu.« Kompas prihodnosti so ponovno naravnali v dvig konkurenčnosti: v proizvodnjo najzahtevnejših proizvodov za električne in hibridne pogone avtomobilov z visoko kakovostjo s še višjo dodano vrednostjo ter v samooskrbo z električno energijo in okoljevarstveno naravnan razvoj z več kot 20-odstotnim znižanjem direktnega ogljičnega odtisa ter v robotizacijo logističnih procesov in digitalizacijo poslovanja.
Povodenj, nova struga in pomoč partnerjev
Povodenj je načrte KLS-a odnesla v novo strugo. Ne le premaknila v prihodnost, temveč preuredila. KLS tokrat krize ne bo zmogel sam, brez finančne pomoči države. Če nam zveni znan stavek s Koroške: »Bojimo se, da boste čez čas spet pozabili na nas,« ta velja tudi za Savinjsko dolino. Podjetju, kot je KLS, preti, da ga bomo Slovenci po tem, ko bodo slike tragedije v medijih zamenjale druge dnevno zanimive novice, videli kot »lokalno«. Ne dovolj pomembno, da se z njim ukvarja država. Zakaj so torej v Ljubno v avgustu prišli prostovoljci vseh večjih kupcev iz Evrope in prijateljskih podjetij iz Slovenije? Prekinili so dopuste in nekateri skupaj s svojimi družinskimi člani prišli pomagat, da se škoda čim hitreje sanira. KLS-ovi kupci so takoj poravnali račune, da je KLS prišel do denarja, ki ga usmerja v sanacijo. Na vse načine, kot so lahko, so pomagala tudi slovenska podjetja, tudi ljudje.
Kaj je (bil) skupni imenovalec? Solidarnost zagotovo. A še več kot to. Šlo in gre tudi za odgovornost: zavedanje, kaj se bo zgodilo in preuredilo v verigi vrednosti evropske avtomobilske industrije, če KLS ne bo do oktobra vzpostavil proizvodnje. Kakšne bodo posledice, če 250 robotov, ki skupaj z 262 zaposlenimi delujejo v najbolj robotizirani tovarni Evrope, ne bodo ponovno izdelovali najbolj kakovostnih zobatih obročev na svetu. Ne gre za le za nezadovoljne kupce, ki ne bodo pravočasno dobili svojega renaulta, citroena, audija, BMW-ja ali avtomobila katere druge znamke – KLS zobati obroči so vgrajeni v več kot trideset svetovnih avtomobilskih znamk. Gre za tekmovalnost proizvajalcev, ki bodo izkoristili trenutek nemoči in krvavenje tekmeca. Koliko časa bodo kupci KLS-a pripravljeni oziroma bodo imeli moč počakati? Tudi zanje je tržni boj trd in neusmiljen. Koliko časa bodo pripravljeni počakati na izpolnitev obljube o dobavi zobatih obročev iz Ljubnega?! Gre za obljubo slovenskega podjetja, a hkrati Slovenije, njene blagovne znamke. Mednarodne poslovne oči nas opazujejo, ali bomo znali strniti vrste. Držati obljubo Zelena.Ustvarjalna.Pametna. tudi v izjemno zahtevnih okoliščinah?
Skupna odgovornost za delovna mesta
KLS je avgusta letos sporočil, da sam tokrat ne bo zmogel izpolniti pričakovanj kupcev. Skupaj, s pomočjo države, pač. »Država mora urediti kvalitetno protipoplavno zaščito celotne industrijsko-poslovne cone Loke, ki jo je poplavila Savinja zaradi nekakovostno zgrajenega nasipa, ki je ob prvi veliki vodi popustil. Sicer so vsi sedanji napori KLS zaman,« je povedal Strašek. Ni lahko prositi, a beseda pomoč pomeni, da greš po moč. Da skupaj, če strnemo moči, lahko obrnemo ne le tok vode, temveč tok dogodkov. Izpolnimo pričakovanja, se izkažemo pred Evropo in svetom. S solidarnostjo in hkrati odgovornostjo. Ne le do človeka, temveč do ljudi, odvisnih od tovarne, od delovnih mest, ki prinašajo tudi denar za življenje in tudi za obnovo. »Zgornja Savinjska dolina potrebuje kvalitetna delovna mesta,« izpostavlja Strašek družbeno odgovornost do ljudi, da zaslužijo za dostojno življenje.
Pomoč države bo KLS ponovno okrepila, a potrebuje jo hitro in na pravi način. Da bo KLS, kot trdoživo dokazuje že pol stoletja, ponovno rasel, ustvarjal delovna mesta in prispeval k blaginji ljudi in države. KLS, pa tudi druge zlate gazele, ustvarjajo več kot 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega letno. A njihova največja vrednost je v ustvarjanju novih delovnih mest. Delovnih mest, ki z ustvarjeno vrednostjo z davki in prispevki prispevajo v proračun države. KLS letno z davki in prispevki na plače, DDV in davkom na dobiček vsako leto v državne blagajne prispeva 6 milijonov evrov.
KLS je slovensko globalno podjetje. Je družinsko podjetje v slovenski lasti. Pametna tovarna z 250 roboti na 262 zaposlenih, najbolj robotizirana v Evropi, domuje v Ljubnem pri Savinji. Območju, najbolj prizadetem s poplavami avgusta 2023. Lahko ga vidimo kot lokalno podjetje, a je KLS zagotovo tudi slovensko globalno podjetje. Dobra novica je, da trdoživi KLS konec septembra kupcem odpremil prve proizvode. Solidarno, odgovorno in pametno je, da pri njegovem hitrem okrevanju pomagamo vsi.
Mag. Edita Krajnović, Mediade, je vodja metodologije Gazele in članica sveta Gazele.
