Praslovan, zgodba o Zoranu Predinu od mladosti v Mariboru pa do vzpona skupine Lačni Franz in samostojne kantavtorske kariere, je po opisu programskega direktorja festivala Simona Popka »živahen dokumentarec, nabit z arhivskim materialom, ki o Predinu tudi tistim, ki mislijo, da o njem že vse vedo, pove nekaj novega«. Za kar je seveda zaslužen predvsem režiser filma Slobodan Maksimović, Sarajevčan, ki je Predina prvič slišal s pesmijo Naj ti poljub nariše ustnice. »Nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega glasu, da sem ga takoj vzljubil.«
Na kavi, kjer je padla odločitev, da posnameta film, sta se ujela šele 28 let pozneje, proces snemanja, pregledovanja arhivskega materiala, poslušanja vseh 45 albumov in montaže filma pa je nato trajal še dodatnih pet let. A danes je pred nami končno »dokument o večnem uporniku, ki je krojil rokenrol sceno bivše Jugoslavije«, kot ga opisuje Maksimović, ki je film avgusta premierno predstavil na sarajevskem festivalu, minuli mesec pa zanj prejel tudi nagrado Štigličev pogled, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk.
Film, za katerega tudi Zoran Predin pravi, da mu je nastavil ogledalo, v katerem je odkril nekaj svojih, njemu do zdaj neznanih stopinj, ki jih je v petinštiridesetih letih pustil v času in ljudeh, s katerimi jih je preživel, bo drevi na Festivalu dokumentarnega filma doživel svojo ljubljansko premiero.
Retrospektiva Maje Weiss
V Slovenski kinoteki bo ves teden mogoče ujeti tudi retrospektivo režiserke Maje Weiss, najbolj poznane kot prve slovenske režiserke, ki se je podpisala pod celovečerni igrani film Varuh meje in z njim razbila stekleni strop poklica, v katerem so do leta 2002 v celovečerni formi ustvarjali zgolj režiserji. A izredno bogato je tudi njeno dokumentarno ustvarjanje, tako v okviru televizijske kot neodvisne produkcije. Kot je zapisala Anja Banko, selektorica letošnje retrospektive, njen avtorski pečat odraža že sam izbor tematike: »Ta oživlja prezrte, manjšinske glasove, ki so jih na obrobje potisnile družbene silnice v različnih obdobjih, se empatično in nikoli pokroviteljsko približuje protagonistom, ki so večkrat otroci in mladi, ter z zbrano prisotnostjo prisluhne duhu časa in zajame odtekajoče podobe ključnih trenutkov družbenih prehodov."
Skozi pet programskih sklopov bo na projekcijah, na katerih bo vsak dan navzoča tudi avtorica, mogoče spoznati predvsem njeno zgodnejše obdobje ustvarjanja – od študijskega dokumentarnega filma Mali Rus do del, ki so nastajala pod okriljem RTV Slovenija, pa vse do prvih samostojnih produkcij v začetku tega tisočletja. Na sporedu bodo med drugim Fant, pobratim smrti I in II, Cesta bratstva in enotnosti ter Slovenija od zunaj in Slovenci od znotraj – o slovenski duši, ki zaznamujeta začetek njenega ustvarjalnega tandema s Petrom Braatzem.
