Kot še vsako leto, bosta festival tudi letos v veliki meri zaznamovala mednarodni tekmovalni program FeKK BAL, ki prikazuje vrhunce sodobne kratkometražne produkcije z držav balkanskega polotoka, in domač tekmovalni program FeKK SLO, ki z naborom profesionalnih, neodvisnih in študijskih filmov niha med igrano, dokumentarno, animirano in eksperimentalno formo ter vedno znova opozarja na intenzivno ustvarjalno energijo domačega okolja.

Retrospektiva belgijske režiserke

Z retrospektivnim programom treh kratkih in enega srednjemetražnega filma letos v ospredje stopa belgijska režiserka Chantal Akerman, ki je tekom kariere postala simbol filmskega feminizma. Ta že s svojim prvim, 13-minutnim filmom Poči moje mesto, ki ga posname pri 18 letih, odpre temo absurdnega vsakdana neke ženske, s katero začrta pot svojega nadaljnjega filmskega opusa. Gre za režiserko, ki v domače prostore in rutine, simbolično vezane na ženske, brezkompromisno vnaša politično noto. Kot o njenem kratkometražnem prvencu zapiše filmska kritičarka Jasmina Šepetavc: »Rutinska gospodinjska opravila se skozi njene otroško nerodne geste v času filma sprevračajo v kaotičen nered in upor. Red začasno vzpostavi nazaj in takoj nato spet kaos, sočasno in objestno, dokler tudi dobesedno ne razstreli kuhinje in vsega, kar ta prostor predstavlja za ženske.« Ogledati si bo mogoče tudi režiserkin Portret lene ženske, s katerim se upira diktatu, da se mora čas vedno izkoriščati produktivno in s katerim prvič raje beleži življenje, v katerem se ne zgodi skoraj nič; vsakdan, ki ne nudi velikih užitkov in katarze, temveč nevidne rutine, samoto, poraz in prokrastinacijo. »Režiserka nas vabi, da brez odvračanja pozornosti, nemalokrat z veliko mero nelagodja in s smislom za humor, sedimo in opazujemo nespektakularna, a zato nič manj vredna življenja.«

Izbor feminističnih eksperimentalnih filmov

S posebnim fokusom pa se bo letošnji žirantki, iranski režiserki, umetnici in teoretičarki Tari Najd Ahmadi, posvetila sekcija Instant Kult. Njene filme, ki jih lahko povzame geslo »osebno je politično«, tvorijo intimne izkušnje avtorice kot ženske, umetnice, aktivistke, izseljenke in priseljenke. Te »v praksi eksperimentalnega filma preliva z elementi animiranega, dokumentarnega in igranega ter ustvarja svojevrstne filmske eseje, v katerih gledišče občasno zdrsi, subjekt pa menja vloge ter se celo povsem popredmeti, ko iz absolutne distance premišljuje svojo identiteto«, o avtoričinem opusu razmišlja filmska kritičarka Anja Banko.

V mednarodni Panorami se bo predstavil tudi Filmski festival kratkega filma v Vilni, kjer kot programski selektor deluje letošnji član mednarodne žirije Andrius Blaževičius, posebna sekcija Podnebne (s)eksploracije pa bo predstavila izbor feminističnih eksperimentalnih filmov iz (Zahodne) Nemčije, Avstrije in Švice, nastale med 60. in 90. leti prejšnjega stoletja. Gre za filme, ki se »osredotočajo na vsesplošno (spolno, politično, estetsko) osvoboditev ter so v srži posvečeni raziskovanju in prevpraševanju svojega telesa v okolju skozi estetsko raznolikost«, kot o programu zapisuje kuratorka programa in članica mednarodne žirije Borjana Gaković. Tukaj bo tudi program Iz arhiva: Ljubezen je orožje, ki pod kuratorsko taktirko Asiane Jurce Avci in Jelene Radić prikazuje, kako so lahko ljubezen, humor in mehkoba pogosto najmočnejša in najučinkovitejša oblika upora; izbor kratkometražnih Ljubljencev evropskega občinstva ter program za najmlajše in družine FeKKids, ki v ospredje postavlja človekov odnos z drugimi živimi bitji in neživo naravo, obetata pa se tudi pester nabor VR filmov in projekt FER FEKK, ki bo na spletni platformi Baza slovenskega filma prvič ponudil dostop do lanskih zmagovalcev, programa najboljših videospotov leta po izboru festivala Tresk in celovečerne klasike presenečenja, opremljenih s podnapisi za gluhe in naglušne.

Na festivalu bo poleg mednarodne žirije o zmagovalcih tekmovalnega programa odločala tudi filmsko-kritiška žirija Fipresci v sestavi Ane Jurc, Muanisa Sinanovića in Maruše Kuret, filmska kritika pa se tudi sicer riše kot rdeča nit letošnjega strokovnega programa PROFeKK, ki bo z okroglo mizo in delavnicami filmsko-kritiškega pisanja raziskoval prakso in pedagogiko kritike kratkega filma ter specifike sodobnih medijev kot okvirjev naših načinov gledanja.