Slovenski filmski center je v leto vstopil z okrepljenim proračunom, najvišjim v zgodovini – ministrstvo za kulturo je javni agenciji za podporo slovenski filmski produkciji namenilo nekaj več kot 12 milijonov evrov, kar je skoraj štiri več kot lani. »Gre za premik, ki nas navdaja z optimizmom, vendar tudi s povečanim občutkom odgovornosti,« je ob tem poudarila direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Letos sicer prihaja v kina devet celovečernih igranih filmov, približno toliko se jih bo začelo tudi snemati, padle bodo še prve klape štirih igranih serij.
»Več sredstev ne pomeni nujno, da bo nastalo opazno več filmov – višji proračun nam bo omogočil predvsem, da bomo lahko bistveno bolje oziroma na približno primerni ravni podprli posamezne projekte,« je še pojasnila. »Prav tako bomo lahko uvedli dve novosti: prva je razpis za razvoj scenarijev za žanrske igrane celovečerne filme, s katerim želimo povečati raznovrstnost nacionalne filmske produkcije, denimo s komedijami, biografskimi filmi in filmi z zgodovinsko tematiko; druga novost bo razpis za podporo realizaciji mikroproračunskih celovečernih filmov, ki nastajajo v neodvisni produkciji in so praviloma posneti brez javnih sredstev ter za manj kot 100.000 evrov.«
Količina filmov narašča
V distribucijo bo letos predvidoma prišlo devet že končanih igranih celovečercev. Premiero je tako že imel film Čao Bela v režiji Janija Severja, čez nekaj dni bo svetovno premiero na 75. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu doživel igrani celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, ki bo odprl novi tekmovalni program Perspektive, sledili pa bodo To je rop!, celovečerni prvenec režiserja Gregorja Andolška, drama Izgubljeni sin v režiji Darka Štanteta, prvenec Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, pa celovečerni prvenec Kukle z naslovom Fantasy, drama Skriti ljudje v režiji Mihe Hočevarja, Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika in še mladinski film Elvis Škorc, genialni štor v režiji Borisa Jurjaševiča.
V distribucijo prihaja tudi deset celovečernih dokumentarcev – od teh so že v kinu Ali je bilo kaj avantgardnega? v režiji Matevža Jermana in Jurija Medena, V tišini življenja režiserke Nine Blažin ter Nekoč v Posočju v režiji Eme Kugler, sledili bodo Kino Volta v režiji Martina Turka, Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića, Dva brata, dve sestri v režiji Mihe Čelarja, OHO (režija Damjan Kozole), Ko pridem ven (režija Metod Pevec), Punk pod komunističnim režimom (režija Andrej Košak) in Gora se ne bo premaknila v režiji Petre Seliškar. V kino bo prišlo tudi pet manjšinskih koprodukcij, med njimi dokumentarno-igrani film Fiume o morte! v režiji Igorja Bezinovića, ki je ravnokar slavil na uglednem festivalu v Rotterdamu.
V tem letu se bo začelo snemati deset igranih celovečernih filmov: Zverine, prvenec režiserke Maje Križnik, Mila Marija v režiji Andrine Mračnikar, komedija Birma v režiji Darka Sinka, še en prvenec Izgubljena leta v režiji Árona Horvátha, Tartuferije v režiji Igorja Šterka, Pot stranpot Sare Kern, En mesec Janeza Burgerja, Sadni film Gregorja Božiča, prvenec S pogledom na morje v režiji Katarine Morano in Jugoslavija, moja dežela v režiji Gorana Vojnovića. Padla pa bo tudi prva klapa štirih igranih serij – to so Metod, pošast iz Dolenje vasi v režiji Tomaža Gorkiča, Totalna rulerka v režiji Aleša Žemlje, Trezor v režiji Matevža Luzarja in Plemstvo v režiji Žige Virca. »Na ta način sledimo sodobnim smernicam javne podpore kakovostnim igranim serijam, ki so doslej nastajale le v domeni televizijske produkcije,« pripominja direktorica Slovenskega filmskega centra.
Med razpisi in festivali
Filmov ne bo zmanjkalo niti v prihodnje – na razpisih za leto 2024 so namreč na področju igranega filma v različnih fazah produkcije podprli devet razvojev scenarija, sedem razvojev celovečernih projektov in sedem realizacij celovečernih filmov, a tudi štiri kratke igrane filmske projekte; pri dokumentarnem filmu so podporo za razvoj dobili trije scenariji in trije celovečerni projekti, še šest dokumentarnih celovečercev pa je dobilo sredstva za realizacijo. Podporo razvoju scenarija, za razvoj projekta ali za realizacijo so v vsaki izmed faz dobili tudi po štirje kratki animirani filmi. Ob tem so na Slovenskem filmskem centru podprli še sedem neodvisnih filmskih festivalov, štirinajst kulturnovzgojnih projektov in šest projektov strokovnih združenj.
Letos bo Slovenski filmski center med drugim pripravil tudi šest samostojnih retrospektiv slovenskega filma v tujini, največja bo jeseni v Parizu, v sodelovanju z domačimi javnimi zavodi pa bodo zasnovali vrsto dogodkov, od nadaljevanja projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu do praznovanja 120-letnice slovenskega filma s premiero digitalno restavriranih filmov Kekec (1951) in Srečno Kekec (1963) v Kranjski Gori. V partnerstvu s strokovnimi združenji bodo nadaljevali še z delavnicami za spodbujanje priprave kakovostnih filmskih projektov različnih zvrsti, sodelovali pa bodo tudi pri organizaciji štirih pomembnejših mednarodnih dogodkov v Sloveniji, prvi med njimi bo Srednjeevropska konvencija animacije, ki bo prihodnji mesec na Goriškem. Znan je tudi termin 28. Festivala slovenskega filma Portorož, ki bo od 21. do 26. oktobra.
