V Dresdenu živeči Alwin Weber se z elektronskim zvokom ter izdelovanjem lastnih instrumentov iz različnih elektronskih naprav ukvarja že več kot dvajset let. Kot solo glasbenik StöRenFrieD izvaja abstraktno mešanico zvočnih posnetkov, od počasnih zvočnih gmot do nasekljanih glitchov. Gre za poseben glasbeni slog, ki je podzvrst elektronske plesne glasbe, za katero se je uveljavilo ime breakcore. S svojimi delavnicami CircuitCircle je od leta 2009 gostoval po vsem svetu, za udeležence v Ljubljani pa je v podhodu Ajdovščina v četrtek izvedel delavnico s šaljivim sloganom NoiseToys – not just for boys!, pri čemer je pripravil nekaj elektronskih vezij in modulov, ki so jih sestavljali pod njegovim vodstvom ter eksperimentirali s frekvencami, ki so jih naprave proizvajale. Včeraj zvečer so njegovo gostovanje sklenili s koncertom, na katerem sta se Webru pridružila še umetnik Simon Macuh in VJ Doms.
»Pristop v okviru delavnic CircuitCircle zajema ustvarjanje glasbe, multimedijske umetnosti in kreativnega ukvarjanja z elektronskimi napravami. Združuje dva vidika; inženirskega, ki se ukvarja s samim delovanjem naprav, ter umetniškega, ko ljudje odkrivajo te čudne zvoke. Je pa predvsem pomembna celotna skupnost, ki temelji na izmenjavi znanja, v nasprotju z egoističnim, kapitalističnim svetom, v katerem je glavno izdelovanje stvari za čim večji zaslužek,« pravi Alwin Weber.
Če kaj zlomiš, uničiš, pokvariš – nič hudega
Leta 2007 ga je njegov prijatelj iz Italije seznanil s fenomenom predelovanja obstoječih elektronskih vezij z namenom ustvarjanja novih zvokov. Weber vse skupaj opisuje kot punk rock, funky način igranja s tem, kar različne naprave zmorejo. »Nimaš pojma, kaj se dogaja, a nekaj se dogaja. Sploh zabavno je, če se zadeve lotevaš brez nekega poglobljenega znanja ali če izhajaš iz drugačnega ozadja, saj lahko vseeno ustvariš marsikaj. Fenomen t. i. DIY (v angleščini 'do it yourself', naredi sam) v zvezi s tehnologijo narašča, na spletu je veliko posnetkov, v katerih ljudje razlagajo, kako so kaj naredili.«
Pomemben aspekt skupnosti je tudi to, da se odvečna tehnologija ne zavrže, temveč da se zanjo najde nov pomen, nova vloga, nov potencial. »Ljudi je od nekdaj privlačilo znanje, kako kaj deluje, tudi v ustvarjalnem smislu. Tako so začeli reciklirati obstoječe naprave, je pa tudi dejstvo, da če imaš na voljo manj, boš veliko bolj ustvarjalen in inovativen, kot če boš imel mizo nasičeno z možnostmi, saj moraš biti bolj iznajdljiv. Eksperimentiranje z rabljenimi napravami ni drago, lahko jih dobiš na bolšjakih, prav tako si lahko dovoliš zafrkniti. Če se kaj zlomi, se zlomi, še vedno lahko to uporabiš za drugo vrsto umetnosti, kot so kolaži ali skulpture.«
Weber na svojih delavnicah uči različne generacije, od sedem do osemdesetletnikov. Tudi če ne poznajo vso mehanizacijo v osrčjih naprav, znajo stvari med seboj povezati, z njimi rokovati. To pa je osnovna veščina, ki bi jo po njegovem morali obvladati vsi. »Ročne spretnosti, kot sta popravljanje ali spajanje, se danes izgubljajo, ker so ljudje vse bolj navajeni na mobilne telefone, zaslone na dotik, dostavo hrane, ali celo na mojstre, ki jih pokličejo, ker sami ne znajo zamenjati žarnice. Sploh pri mlajših opažam, da se morajo nekateri najprej naučiti rokovanja z orodjem, kot so denimo izvijači.«
Kot že omenjeno, je gonilo celotne skupnosti izmenjava elektronskega in umetniškega znanja, ki se je začela širiti predvsem na spletu. Kot pojasnjuje sogovornik, pri tem niti najmanj ni pomembno, kdo kaj ima ali da bi se kdo kakorkoli bahal, gre za to, da ljudi povezujejo orodja, veščine in načini, kako so nekaj sami napravili, združili, uničili, na novo vzpostavili. »To je bistvo naše scene, ki je globalno povezana. Lahko greš kamorkoli, v Indijo, Mehiko, Slovenijo, vedno se bo našel kdo, ki bo imel na tem področju nekaj za pokazati. Predvsem je pa pomembno eno: ne jemati življenja preveč resno, ne postati eden tistih resnih odraslih, ki se ne znajo več igrati. Vse to bi moralo biti bolj kot igra. Za nekatere so to pač igrače, ki delajo blip blip, a zame so to resni instrumenti, če jih znaš uporabljati, bodisi v glasbi, performativni umetnosti, plesu, v čemerkoli.«