Legendarna vokalna skupina The King's Singers gostuje na največjih odrih po vsem svetu. Sodijo med največkrat nagrajene vokalne skupine, med drugim so dobitniki emmyja in dveh grammyjev, in že desetletja vodijo bogato koncertno dejavnost po vseh celinah. Pohvalijo se lahko z več kot 150 posnetki.
Tehnika in muzikalnost
Nastali so leta 1968, ko je šest svežih diplomantov zborovskega petja s King's Collegea v Cambridgeu nastopilo v londonski Dvorani kraljice Elizabete. Zasedba je takrat bolj po naključju vključevala dva kontratenorista, tenor, dva baritonista in basista, in to edinstveno glasovno postavitev je skupina ohranila do danes, s čimer gradijo prepoznavno lastno zvočno kuliso in glasbeno integriteto. Izvrstno tehnično podkovani pevci so tudi izjemno muzikalni, o čemer priča razvejen, slogovno in zvrstno raznolik repertoar.
Samo letos so denimo izdali tri slogovno različne glasbene albume: prvega ob 400. obletnici smrti dveh renesančnih skladateljev Thomasa Weelkesa in Williama Byrda; drugi je posvečen skladbam, napisanim za sestav, vključno s šestimi Nesmiselnimi madrigali Györgya Ligetija, ki bi letos dopolnil 100 let; tretji pa spremlja Disneyjevo 100-letnico s skoraj 30 povsem novimi priredbami pesmi iz ikoničnih filmov tega legendarnega studia. Izbrano iz vseh treh projektov bomo slišali tudi na ljubljanskem koncertu.
V Ljubljano sicer prihajajo s programom Dediščine/Legacies, ki je nekakšen poklon monumentalni, 500-letni glasbeni dediščini in v katerem sopostavijo renesančno in romantično, izvirno in prirejeno, preteklo in sodobno, kot povzema Jan Prepadnik za koncertni list. Sodobno denimo zastopa njihov nekdanji član in aranžer, skladatelj Bob Chilcott, ki piše spevno in sporočilno, in z njegovimi Dnevi (iz cikla Tudi tak je čas), ki so nekakšna spokojna in spodbudna meditacija o smrti in posmrtnem življenju, bodo koncert tudi začeli. Po Thomasu Weelkesu in Williamu Byrdu bo na sporedu György Ligeti, eden najinovativnejših osebnosti glasbene avantgarde. Poglobil se je v korenine madrigala in za skupino The King's Singers leta 1993 dokončal cikel edinstvenih šestih Nesmiselnih madrigalov.
Razgiban spored
Delo Živa mlade britanske igralke, skladateljice in glasbenice gansko-nigerijskih korenin Francesce Amewudah-Rivers je prav tako nastalo po naročilu zasedbe, gre pa za umirjeno, tekočo uglasbitev avtoričine poezije, prepojene z bluesovskimi harmonijami. Tudi Čarovnica iz cikla Trije miti o moji deželi ameriške skladateljice Gabriele Lene Frank temelji na avtorskem besedilu. Skladateljica črpa iz svojega multikulturnega ozadja, zlasti materinih perujskih korenin. Britanski skladatelj Paul Drayton je za skupino The King's Singers leta 1987 napisal Mojstrovino, ki domiselno in duhovito povezuje glasbene sloge v zgoščen vodnik po zadnjih 400 letih razvoja zahodne klasične glasbe. Slišati bo mogoče tudi sicer manj znane Zborovske miniature vsestranskega angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa.
Švedski skladatelj, dirigent in violinist Hugo Alfvén, predstavnik skandinavskega simfonizma, je napisal tudi številne priljubljene zborovske priredbe ljudskih pesmi, kot sta Na našem travniku ter In dekle v kólo stopi. Japonski skladatelj filmske glasbe Joe Hisaishi, znan tudi kot skladatelj glasbe za videoigre, pa je lani po naročilu skupine v minimalističnem slogu napisal svojo prvo zborovsko skladbo Bil sem tam. V njej raziskuje spomine na tragedije, kot so teroristični napadi 11. septembra, potres in cunami v Tohokuju ter pandemija covida-19. Na koncertu bodo med drugim izvedli tudi Uspavanko (Lahko noč, angel moj) v Ameriki zelo popularnega skladatelja Billyja Joela.
