Orkester bo najprej izvedel delo Tromba lontana Johna Adamsa iz leta 1947. Mnogi skladatelja štejejo za naslednika minimalistov, kot sta Steve Reich in Philip Glass. V njegovih skladbah prepoznamo tudi premišljene orkestrske teksture v duhu poznoromantičnih skladateljev. Franc Kosem na trobenti bo izvajal solistične dele. Trobenta bo v ospredju tudi v novi skladbi Nine Šenk A moment of Reflection, za trobento in komorni orkester, kot v novi skladbi Vita Žuraja z naslovom Le fou triste, za trobento in godalni orkester. Solist v obeh delih bo eden največjih virtuozov na trobenti Jeroen Berwaerts.

Trenutki refleksije

V novi skladbi je Nina Šenk raziskovala vlogo svoje skladbe v odnosu do celotnega glasbenega programa. Tako je tudi naslov dela tesno povezan s konceptom združitve več glasbenih del v daljšo celoto – prek zadnjega tona Adamsove Trombe lontane se skladba namreč neopazno prevesi v novo delo. Kot pravi skladateljica, je njen Trenutek refleksije »trenutek, ko se čas navidez upočasni, ko se glasbeni material razredči, razčisti. Takrat ponotranjimo, reflektiramo, predelujemo že slišano; morda pozneje pri skladbi Charlesa Ivesa najdemo trenutke refleksije nazaj k moji skladbi.«

Vito Žuraj pa je v svojem novem delu parafraziral uvodni motiv trobente iz komorne opere Der Kaiser von Atlantis (Cesar Atlantide) nemškega skladatelja Viktorja Ullmanna, ki je nastala v nacističnem koncentracijskem taborišču Theresienstadt. Skladbo lahko razumemo kot glasbeni protest proti nesmislom vojne.

Koncertni večer se bo zaključil z Beethovnovo Simfonijo št. 7 v A-duru (op. 92), ki jo je sam skladatelj štel za svojo najljubšo, nastala pa je med letoma 1811 in 1812, ko je bival v češkem zdravilišču Teplice; posvetil jo je grofu Moritzu von Friesu, podporniku in mecenu dunajskega glasbenega življenja.