Umetnica dansko-škotskih korenin Shona Illingworth je mladost preživela v neposredni bližini območja za vojaško testiranje orožja. Življenje na Škotskem višavju, ki velja za izrazito militariziran kraj, kjer zveza Nato z zavezniki še danes preizkuša orožja, jo je močno zaznamovalo ter vplivalo na njeno umetniško prakso, v okviru katere se med drugim ukvarja z raziskovanjem spomina in kulturnega izbrisa. »V nizkem letu so nas nenadoma preletela reaktivna letala tornado GR4, da bi na otok tik ob obali odvrgla 1000 funtov težke bombe. Nebo se je v trenutku sesedlo v težak pokrov nad našimi glavami, zvočno silo smo občutili globoko v drobovju, naš prostorski svet pa se je spričo premogočne vojaške prevlade nad nami skrčil,« so v Cukrarni povzeli umetničin opis njenega otroštva.
Leta 2018 je Shona Illingworth skupaj z odvetnikom za človekove pravice Nickom Griefom ustanovila The Airspace Tribunal, mednarodno ljudsko sodišče za zračni prostor, ki ga danes vodi skupaj s slovensko filozofinjo in sociologinjo Renato Salecl, tudi sokustosinjo razstave Topologije zračnega prostora. Cilj tribunala je uveljaviti predlog nove človekove pravice do življenja brez fizične ali psihološke grožnje iz zraka. Gre za civilno iniciativo, ki postavlja pod vprašaj tradicionalni državocentrični pogled na oblikovanje mednarodnega prava. Na obravnavah v Londonu, Sydneyju, Torontu in Berlinu so strokovnjaki s področij človekovih pravic, geopolitike, umetne inteligence, nadzora, nevropsihologije, podnebnih sprememb, nuklearizma in prava, povezanega z zračnim prostorom in vesoljem, že predstavili zbrane dokaze, hkrati pa so besedo dobile tudi žrtve nasilja iz zraka, ki imajo različne, tako fizične kot psihološke posledice.
Civilisti v dimu pozabe
Cilj je novo človekovo pravico še letos predstaviti Združenim narodom, Svetu Evrope in drugim telesom. Razstava v kletnem prostoru Cukrarne poleg video instalacije, v kateri so izpostavljeni argumenti za in proti tej pravici, vključuje tudi besedilo člena, ki predlagano pravico obravnava. Sedanji pravni okvir, ki ureja zračni prostor in vesolje, je nastajal v štiridesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, in kot tak ne ustreza več današnjim razmeram in vse hujšim grožnjam, ki pretijo svetovnemu prebivalstvu.
Razstava Topologije zračnega prostora bo na ogled do 6. aprila. Kot kustosinji sta sodelovali Alenka Trebušak in Renata Salecl. Sredino otvoritev je Renata Salecl pospremila z besedami: »Čeprav navadno traja več desetletij, da se ideja človekove pravice realizira, lahko pa do tega tudi nikoli ne pride, je ta akcija civilne družbe vseeno pomembna, da se morda nekatere stvari v obstoječi zakonodaji premaknejo, zlasti tisti, ki zadeva vesolje. Ta zakonodaja je bila sprejeta konec šestdesetih let in v bistvu preprečuje izkoriščanje vesolja za druge stvari, razen za znanstveno raziskovanje. Danes pa se velesile na žalost pripravljajo za bodoče vojne v vesolju in bodoče potencialno izkoriščanje, rudarjenje v vesolju.«
Zlasti velik izziv bo to pravico udejanjiti v času, ko se določene velesile na mednarodno pravo požvižgajo, in to brez resnih posledic, kot je očitno zlasti na območjih, kjer potekajo vojni konflikti. »Tam so civilisti popolnoma pozabljeni oziroma so kolateralna žrtev orožja, ki je vse bolj vezano na upravljanje s pomočjo umetne inteligence. Najin projekt s Shono bo v nadaljevanju še posebej osredotočen na vprašanje, kdo je danes civilist. Spraševali se bomo, kaj pomeni, da je civilist dojet predvsem kot kolateralna žrtev ali pa kot človeški ščit,« je še povedala Renata Salecl.
