Kratki roman Harun in morje zgodb je prvo delo, ki ga je Salman Rushdie napisal za Satanskimi stihi. Posvetil ga je svojemu sinu, od katerega je bil nekaj časa prisilno ločen, predvsem pa tematikam, ki so ga v tistem času osebno in tudi filozofsko najbolj zadevale – vprašanju svobode govora, ustvarjalnosti, ki se napaja s fantazijo, in svobodi nasploh. Kot je na predstavitvi povedal direktor kranjskega gledališča Jure Novak, je predstava plod odlične kombinacije besedila, režiserke, igralcev in ostale ekipe. »Roman je že v osnovi zelo večplasten, pogosto pa ga označujejo tudi kot mladinski in fantazijski roman. Zgodba govori o naši resničnosti, svobodi misli in svobodi govora. Gre za enega zahtevnejših projektov, kar jih pripravljamo v našem gledališču,« je dejal.
Po besedah režiserke Ivane Djilas je ne glede na to, da je Harun in morje zgodb zelo ekipna predstava, hkrati to tudi njena intimna zgodba, saj se je s to knjigo v kovčku preselila v Slovenijo. »Takrat smo veliko brali Salmana Rushdieja. Ta knjiga je zelo specifična, saj je to prvo delo po tistem, ko so proti njemu izrekli fatvo. Dve leti ni mogel pisati, prva stvar je bila pravljica o svobodi govora, ki združuje elemente fine družinske melodrame, prestavljene v fantazijski svet,« je razložila režiserka.
Zgodba o pripovedovanju zgodb
Zgodba se dogaja v žalostnem mestu, v katerem živijo revni ljudje, ki se delijo na stopnje, koliko je kdo reven. V tem žalostnem mestu živi družina, ki je srečna, tudi zaradi tega, ker je oče pravljičar, umetnik. Ker je njegov svet lep, vsaj za trenutek premagajo revščino. »Ko pa se v življenje družine prikrade vprašanje, kakšen smisel imajo zgodbe, če niso resnične, postanejo vsi v tem mestu žalostni. Sin Harun gre na drugo Zemljino Luno, kjer je ocean morja zgodb, izvir vse teh zgodb, kjer je največja tekoča knjižnica. Zgodbe so žive. Zgodbe se mešajo. Vedno znova nastajajo nove in nove zgodbe,« je o predstavi povedala Djilasova in dodala, da je stilno to zgodba o pripovedovanju zgodb. »Zgodbe lahko pripovedujemo na najrazličnejše načine – z besedami, animacijo, gibom, videom – v predstavi uporabimo vse. Hvaležna sem za to, da sodelujem z zelo dobrimi igralci, ki tudi igrajo inštrumente. Imajo zelo zahtevne gibalne prizore,« je še pojasnila.
Djilasova je še razkrila, da je osnovni prostor tega revnega mesta delavnica za barvanje tekstila: »Ekologija ni nosilna tema te zgodbe, je pa zelo prisotna, ko začneš razmišljati o revščini. Za sceno in kostume smo uporabili predvsem reciklirane materiale. Ni vedno najbolj poceni, saj zahteva veliko več časa, je pa etično. Vsak trenutek v predstavi je nova slika, vsak trenutek se nekaj novega zgodi. To je gledališče, ki ga jaz rada gledam.«
Z Rushdijevim fantazijskim svetom se bodo v predstavi spoprijeli Borut Veselko, Živa Selan, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Aljoša Ternovšek, kot gost pa bo nastopil še Željko Božič. »Življenja ni brez osebne zgodbe, želja, hotenj in načrtov za prihodnost. Potrebujemo svojo zgodbo, svoj namen in smer, v katero naj bi šli. Če je umetnost nekaj pomembnega, je pomembna zato, ker ima svojo zgodbo, ker je v funkciji zrcala družbi in času. Pomembno pa je tudi, da umetnost ne postane sama sebi namen. Zato si želim, da bi bilo to iz naše zgodbe jasno,« je o predstavi povedal Borut Veselko, ki bo nastopil v vlogi pravljičarja.
