Znamenita povest Hlapec Jernej in njegova pravica, ki je prvič izšla leta 1907, velja danes za najbolj prevajano delo Ivana Cankarja, kar med drugim priča o njeni univerzalnosti, skozi čas pa je spodbudila tudi številne priredbe za gledališče, opero, zborovsko glasbo, radio, film, televizijo, v novejšem času celo strip. Razstava 40 let sem delal, ki so jo s podnaslovom Iz naših zbirk: Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta odprli v torek (torej na dan, ko je bil leta 1952 ustanovljen njegov predhodnik, Slovenski gledališki muzej), se osredotoča na najpomembnejši gledališki prelitji tega besedila: na dramatizacijo, ki jo je pred sto leti pripravil Milan Skrbinšek, in dramatizacijo, ki jo je deset let pozneje napisal avantgardist Ferdo Delak.
Prve predelave Cankarjeve povesti za odrsko uprizoritev so sicer začele nastajati že kmalu po izidu (skupno jih je že več kot štirideset), a njena prva celovita dramatizacija je bila ravno tista, ki jo je leta 1922 za uprizoritev, ki jo je režiral v mariborskem Narodnem gledališču, oblikoval Skrbinšek; objavil jo je leto dni kasneje in kmalu so sledile njene številne postavitve na odrih drugod po Sloveniji in takratni Jugoslaviji, pa tudi v Italiji in ZDA. Ta vsestranski ustvarjalec je sicer zrežiral več kot dvajset Cankarjevih besedil in kot igralec odigral dolgo vrsto njegovih likov – med drugim Jerneja v ponovni mariborski postavitvi svoje dramatizacije novembra 1945, kar je bila sploh prva predstava Drame SNG Maribor po osvoboditvi.
Ferdo Delak je svojo dramatizacijo Hlapca Jerneja in njegove pravice pripravil za znamenito uprizoritev, ki jo je leta 1932 zrežiral na Delavskem odru v Ljubljani, v naslednjih letih pa so jo postavili še na mnoge slovenske in jugoslovanske odre, v obliki libreta je zaživela tudi v istoimenski operi skladatelja Matije Bravničarja in bila prevedena v več jezikov. »Danes si je kar težko predstavljati, kakšna uspešnica je bila to,« pristavlja Tea Rogelj, muzejska svetovalka v SLOGI in z Aldom Milohnićem tudi soavtorica razstave, ki bo odprta do konca januarja. Na njej so na ogled izbrana gradiva iz zbirk inštituta, kot so tipkopisi, knjižne izdaje dramatizacij, scenske skice, skice za projekcije, lepaki, gledališki listi, fotografije uprizoritev in tako naprej, ki so pospremila različne postavitve Skrbinškove in Delakove priredbe.
Kot skupna izdaja inštituta in AGRFT bo v kratkem izšla še publikacija 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja. V njej bosta ponatisnjeni prvi izdaji obeh ključnih dramatizacij, vsebovala bo tudi spremno študijo ter seznam domačih in tujih dramatizacij, priredb in uprizoritev Hlapca Jerneja, fotografije s predstav ter drugo vizualno gradivo. Idejno in vsebinsko jo je zasnoval Aldo Milohnić, ki je tudi avtor spremne študije in podatkovnega seznama, oblikovala jo je Nina Šturm, uredila pa Zala Dobovšek.
