Farsa, če naj bo inteligentna, ni lahek žanr, še zdaleč pa ni lahka za uprizoritev, če se hoče režiser ogniti banaliziranju. Režiserka Ivana Djilas in dramaturg Rok Andres Hrup za odrom, v prevodu Alje Predan, na oder postavita z občutkom za situacijsko komedijo, sočasno pa v besedilu iščeta globlji pomen in želita gledalcem predstaviti, da je videno na odru res le iluzija, medtem ko so igralci za odrom le vsakdanji ljudje. Ivana Djilas nameni pozornost vsakršnim detajlom in niti enega premika ne prepusti improvizaciji igralcev, pri čemer je svoje delo dobro opravila tudi oblikovalka giba Lara Ekar Grlj. Na detajle je pozorna tudi scenografska postavitev Sare Slivnik, v formi vrtljivega kubusa se prilagaja odrskemu dogajanju, sočasno pa ponudi dve povsem različni perspektivi. Sprva je pred nami ambient bogatega domovanja, ob obratu pa se nam razkrije tehnično zaledje odra z inšpicientsko kabino.

Hrup za odrom je dobro izvedena farsa, ki se ne ustavlja le pri komičnem, temveč posveča pozornost medosebnim konfliktom, stereotipom in zahtevnosti igralskega poklica. Foto: Peter Uhan
Predstava, ob kateri bomo potočili solze smeha
Ko si ogledamo predstavo, se zdi, da je vse potekalo brez zapletov in napak. Vendar še zdaleč ni tako, le napake in zapleti so skriti očem gledalcev. In prav te zaplete, ki se skrivajo v zaodrju, na ogled postavlja farsično besedilo Michaela Frayna Hrup za odrom. Pred nami se uprizarja predstava o predstavi. Igralci upodabljajo člane igralskega ansambla in ti uprizarjajo drugo igro, farso, ki nima kaj dosti smisla. Vendar smisla niti ne potrebuje, saj je Hrup za odrom komedija absurda, ki jo odlikujejo situacijski zapleti, komični dialogi in prikazuje nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve.